Z bloka odpadla fasada

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / ponedeljek, 31. julij 2017 / 07:39  

Prejšnji petek okrog pol enajste dopoldne je s stene stanovanjskega bloka na Ravnah v občini Tržič odpadla fasada. Velika sreča je bila, da tedaj nikogar ni bilo v bližini. Odpadlo fasado bo po priporočilu upravnika bloka treba popraviti najkasneje do začetka kurilne sezone.

Tržič – Fasada se je zrušila s stene bloka na Ravnah 23, še v torek dopoldne je bilo videti razdejanje. Ena od stanovalk (želi ostati neimenovana) z lastniškim stanovanjem v bloku je povedala, da so upravnika bloka Domplan Kranj pred nedavnim že opozorili na razpoke na fasadi in da je upravnik stanovalce zatem o tem pisno obvestil, kot zavarovanje pred nevarnostjo odpadanja ometa pa pred razpokano steno postavil gajbice. V bloku ima štiri lastniška stanovanja od skupaj petnajstih tržiška občina. Župan Borut Sajovic je skupaj z upravnikom še isti dan opravil terenski ogled, občina bo pri sanaciji sodelovala v deležu lastništva.

Blok je bil zgrajen leta 1984 in dograjen leta 1989, graditelj je bilo podjetje SGP Tržič. V upravljanju Domplana je od leta 2004. Upravnik nepremičnin pri Domplanu Damijan Kavčič je povedal, da so razpoke na fasadi spremljali tudi sami in lastnike stanovanj seznanjali z možnimi posledicami in možnimi sanacijami, zato so glede na razmere izvedli optimalno zaščito lokacije brez stroškov za etažne lastnike. »Ocenjujemo, da je preostali del fasade stabilen, ruševine niso nevarne. Odpadlo fasado bo treba popraviti najkasneje do začetka kurilne sezone, da ne bo prišlo do nepotrebnih energetskih izgub ob ogrevanju objekta. Trenutno imajo etažni lastniki v rezervnem skladu privarčevanih 19 tisoč evrov, vrednost izdelave nove fasade na zrušenem delu je ocenjena na približno deset tisoč evrov,« je pojasnil Kavčič, ki pričakuje tudi nepovratno subvencijo Eko sklada v višini do 1.400 evrov. Povedal je še, da je preostali del fasade na bloku načeloma v solidnem stanju, ne zadovoljuje pa sedanjim standardom toplotne izolacije objektov. Za sanacijo fasade je zadostno petdesetodstotno soglasje etažnih lastnikov, za pridobitev eko subvencije pa Eko sklad zahteva 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov. »Manjšo škodo so utrpeli tudi lastniki naknadno vgrajenih rolet, ki so jih izvedli kot samovgradnjo in jim bo škodo morda priznala zavarovalnica, če imajo sklenjeno tako zavarovanje. Okenske police, ki so bile delno poškodovane ob zrušitvi fasade, pa se bodo morale ob sanaciji fasade zaradi spremenjene debeline izolacijskega sloja zamenjati,« je ocenil Kavčič.

Fasada pa ni edina skrb

V stavbi je glede na dotrajanost in nesolidnost gradnje že več let prednostna naloga zahtevna sanacija strehe, za kar pa ni zadosti denarja. »Strošek sanacije ocenjujemo na več kot trideset tisoč evrov,« je opozoril Kavčič in dodal, »stavba ima sicer dva vhoda pod eno streho – Ravne 23 in 24. Etažni lastniki Ravne 24 nimajo ne namenjenih sredstev ne izglasovane večinske odločitve za sanacijo fasade ali strehe. Racionalna rešitev bi bila ravno celostna in istočasna prenova fasade in strehe z vsemi vzporednimi deli celotne stavbe, za kar pa ni ne potrebnega soglasja ne denarja.« Za pridobitev kredita npr. je zahtevano stoodstotno soglasje vseh etažnih lastnikov.

In koliko časa bo odpadla fasada še ležala pred blokom? »Po dogovoru z etažnimi lastniki se za odvoz materiala pridobivajo ponudbe, saj vsi želimo, da bi bil ta strošek čim nižji. Veliko etažnih lastnikov kot tudi izvajalcev del je v tem času na letnem dopustu, tako da odločitev o dnevu odvoza in nadaljnji sanaciji še ni dorečena,« je še pojasnil Kavčič in sklenil, »podobnih razpok na fasadi tega in sosednjih objektov v soseski, ki so bili grajeni v tistih letih, ni opaziti, bi pa priporočali etažnim lastnikom, da se ob prenovi fasade z dodatnimi izolacijskimi sloji odločijo za predhodno dodatno sidranje obstoječih fasadnih slojev.«