Samčki so praviloma večji in lepši, a imajo bistveno krajšo življenjsko dobo od samičk. / Foto: Primož Pičulin

Večina žuželk še neznanih

V Domžalah so odprli največjo razstavo žuželk v Srednji Evropi z naslovom Svet žuželk, na kateri je na ogled skoraj 50 tisoč različnih vrst, med njimi tudi endemit – domžalski jamski hrošček simon. Čeprav med živalskimi vrstami prav žuželke največkrat prezremo, ta razstava dokazuje, da gre za živali, ki imajo v naravi izjemno vlogo.

Domžale – V svetu živi na desetine milijonov živalskih vrst, povprečno izobražen človek pa jih zna našteti le kakih sto. Žuželk še toliko manj, čeprav med živalmi po številu vrst kraljujejo. Sodijo namreč med najbolj obsežno živalsko vrsto. Strokovnjaki pravijo, da jih je po statističnih ocenah v svetu med tri in osem milijonov, po optimističnih ocenah pa celo trideset milijonov vrst, od tega pa je večina neznanih, torej znanstveno neopisanih.

Bioindikatorji, ki opozarjajo na napake človeka

»Žuželk je veliko več vrst, kot so strokovnjaki še nedavno ocenjevali, vendar so mnoge med temi že danes za zmeraj izgubljene – večina predvsem zaradi spreminjanja narave po meri človeka. Glavna naloga našega zavoda, ki smo ga ustanovili pred sedmimi leti, je promocija narave, naravne dediščine in biotske pestrosti – še posebej pa smo se posvetili žuželkam. Prav žuželke nam namreč lahko zelo veliko povedo o stanju kopenskih ekosistemov, saj so neke vrste bioindikatorji – skupina, ki nam (predvsem metulji) pove, ali je v naravi prižgana kakšna rdeča luč ali ne – dajejo nam znak, da nekaj ne delamo dobro v okolju, v katerem živimo. Prav na to želimo opozoriti s to pregledno učno razstavo. Ljudje žuželke v svojem okolju namreč pogosto kar prezremo ali le površno opazimo,« pravi Gregor Torkar, direktor zasebnega zavoda EGEA, ki je prejšnji teden v središču Domžal (v prostorih nekdanje banke nad priljubljeno otroško trgovino v SPB-ju) na kar 500 kvadratnih metrih površin uredil pregledno, poučno in zelo zanimivo razstavo Svet žuželk, ki zaradi svoje pestrosti (na ogled je kar okoli 50 tisoč različnih vrst žuželk) velja za največjo v Srednji Evropi.

Žuželke so se razvile iz rakov

Razstava, katere koordinator je agronom, entomolog in ljubiteljski zbiratelj, a tudi v tujini cenjen strokovnjak za žuželke Stanislav Gomboc iz Kranja, je razdeljena v več sklopov. V vhodni avli je na ogled nekaj vitrin, ki prikazujejo življenjsko okolje žuželk – cvetoči celinski travnik, gorski travnik in celinski listopadni gozd, ter »arhitekturne mojstrovine« žuželk, kot so osirji, čebelnjaki, mravljišče in termitnjaki. Posebej so predstavljeni razvojni krog pri žuželkah, življenjska okolja, kot so mlaka, travniki, kamnišča in prodišča, gozdovi, grmišča, obdelovalne površine, jame idr., razlike med spoloma, endemiti (tudi domžalski hrošček simon, ki domuje v Železni jami, odkril pa ga je jamar Simon Robič), največje žuželke pri nas (veliki nočni pavlinček, žagarica, egipčanska kobilica, bogomolka, rogač in kačji pastir) in v svetu, hišne žuželke (molji, ščurki, uši …). Predstavljen je tudi izvor žuželk in njihova delitev po sistemskih skupinah, kjer izvemo, da so žuželke genetsko bližje rakom kot pa pajkom; izhajajo namreč iz morja, na kopnem pa so se prilagodile na nove razmere. Razstavo bogatijo tudi številne risbe in fotografije, predvsem pa na stotine primerkov žuželk, ki dokazujejo neverjetno pestrost te živalske vrste.

Največ jih domuje na hrastu

Sprehod po razstavi nas obogati z vrsto zanimivosti. Nekateri metulji čez krila merijo zgolj dva milimetra in živijo med dvema povrhnjicama lista. Večina novih vrst žuželk k nam pride z okrasnimi rastlinami, turizmom in prometom, in čeprav večini ne zadiši, če jih omenimo kot hrano, Stanislav Gomboc zatrjuje, da zagotovo ne obstaja nihče, ki jih še ne bi jedel. Nekatere vrste so namreč za naše oči premajhne, a zato stalno prisotne v hrani. »V glavi zelja denimo živi ogromno resarjev. Poleg tega so žuželke prihodnost prehrane. Razmnožujejo se zelo hitro, malo onesnažujejo in so hranilno veliko bolj bogate kot denimo sesalci, ne nazadnje pa tudi ne čutijo bolečine tako kot vretenčarji, ker nimajo tako razvitega živčnega sistema,« razlaga Gomboc, ki je prava enciklopedija zanimivosti o žuželkah. Pravi še, da se do odraslih primerkov razvijejo le do štirje odstotki jajčec, vse ostalo konča kot hrana drugim živalskim vrstam. Največji gostitelji žuželk pri nas so hrastova drevesa, kjer lahko živi kar 1500 vrst žuželk. Na Slovenskem (predvsem na Primorskem) lahko najdemo tudi termite, škržati, ki jih navadno povezujemo z dopustom na morju, pa so zaradi sprememb podnebja postali stalnica tudi na Gorenjskem.

Zanimivo je tudi to, da so tudi pri žuželkah samci na videz lepši od samičk, da pa imajo bistveno krajšo življenjsko dobo, saj se pri iskanju samic in dvorjenju hitro izčrpajo in zato zgodaj umrejo.

Razstavo bodo še dopolnjevali

Razstava bo v Domžalah na ogled vsaj do januarja, vsak dan (razen ponedeljkov in praznikov) med 10. in 18. uro, člani zavoda EGEA pa jo bodo še dopolnjevali in po potrebi spreminjali. Pripravljajo tudi različne delavnice, predavanja in programe za vse starostne skupine.

Oddajte svoj komentar

Kranj 10°

oblačno
vlažnost: 90 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

3/9

petek

4/13

sobota

6/15

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Šenčur, 1. marec 2024

Zbor članov DU Šenčur

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 1. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

OBVESTILA / Kokrica, 1. marec 2024

Zbor članov DU Kokrica

PRIREDITVE / Homec, 1. marec 2024

24. Gostičevi dnevi

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 1. marec 2024

Telovadba, angleška urica, ustno zdravje

PRIREDITVE / Milje, 1. marec 2024

Ljudsko petje in citrarke v Hiši čez cesto

IZLETI / Šenčur, 2. marec 2024

Jurčičeva literarna pot

GLASBA / Škofja Loka, 2. marec 2024

Orgle opoldne

 

 
 

 

 
 
 

Majdičev mlin ogroža okolico / 15:36, 1. marec

Imamo pa res smolo s temi podrtijami. Ravno dobro odpravijo eno, bivši 'Hotel Jelen', že se ne da urediti tale podrtija. Da bi jo saj podrli...

Že prvi večer je bil razprodan / 18:55, 29. februar

Ali bo kdaj in kje ponovitev?

Dražja obnova železniške postaje Jesenice / 08:59, 29. februar

Močno obremenjena gorenjska proga, dokler ne bo dvotirna, bomo imeli stanje kot je zdaj. Če so zamude tja do 15 minut je to še kar. Se pa po...

Dražja obnova železniške postaje Jesenice / 21:33, 28. februar

Za to ceno Kitajci naredijo dve novi postaji, Raje uredite progo med Radovljico in Otočami z galerijami zaradi padajočega kamenja. Postaje u...

Nov protest gorenjskih kmetov / 16:02, 27. februar

Vsak normalen narod bi tako škodljivo vlado že pospravil v koš za smeti.

Kaj pacientom prinaša nova uredba / 15:59, 27. februar

Ta uredba je mrtva črka na papirju. Zdravniki hitreje zapuščajo javno zdravstvo, kot ga lahko vlada uredi z uredbami. Vlada bo s takim nasil...

Najvišji dvig pokojnin od leta 1992 / 13:45, 26. februar

Nekaterim malim pokojninam se povečanje ne bo poznalo, ker ga obvezni zdravstveni prispevek izniči. Hec pa je, da je teh petintrideset evrov...