Masovnjek za krepak obrok

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Mali oglasi / četrtek, 20. julij 2017 / 13:34  

Masovnjek je najstarejša planinska jed, ki so jo majerice oz. oskrbnice včasih kuhale pastirjem, lovcem in drugim, ki so na jezerskih planinah skrbeli za pašo. Da se na to tradicijo ne pozabi, jo poleti vsako soboto opoldne skuhajo na odprtem ognju ob Planšarskem jezeru.

Jezersko – Kuhanje masovnjeka na odprtem ognju je ena od ponudb Jezerske štorije, s katero poleti na Jezersko privabljajo obiskovalce in z njimi delijo svojo kulturno dediščino. Skuhajo ga tudi na tradicionalnem Ovčarskem balu, ki že več kot pol stoletja poteka vsako drugo nedeljo v avgustu in ob katerem se spomnijo starih običajev ob prigonu črede v dolino. Vsaka jezerska domačija je imela planino, na kateri so čez poletje pasli. Ker so imeli veliko mleka in smetane, je »majerica« pastirjem kuhala nasitno jed iz smetane in ajdove moke, da so bili ob njej lahko ves dan pri močeh. Vse to nam pripoveduje jezerski gostinec Milan Milošič, medtem ko nalaga ogenj, na katerem se bo v litoželeznem kotlu kuhal masovnjek.

»V preteklosti so ga kuhali v bakrenem kotlu,« pove sogovornik, ko v razžarjeno posodo vliva smetano. »Najboljša je mlada kisla smetana, mi jo dobimo z mlekarstva na Olševku. Masovnjek sicer poznajo tudi v drugih krajih, ponekod ga kuhajo iz bele ali koruzne moke, na Jezerskem, kjer je včasih raslo veliko ajde, pa je iz ajdove. Tudi ajdovo moko imam najraje iz enega od mlinov v dolini, in ne tiste iz trgovine. Smetano solimo in počakamo, da zavre, podobno kot mleko, ki je pred tem, da vzkipi. Potem vsujemo ajdovo moko. Na liter smetane damo štiri jedilne žlice ajdove moke. Ob močnem mešanju se ti dve preprosti sestavini spremenita v masovnjek. Moka popije vlago, iz smetane se izloči maščoba, ki spominja na maslo in v nekaj minutah je masovnjek kuhan.« Milan ga postreže s kruhom, sicer pa pravi, da ga jedo tudi z jogurtom, kislim mlekom, nekateri celo z žganci. Obiskovalci, ki te jedo ne poznajo, jo sprva vzamejo z nezaupanjem, potem pa si jo nekateri privoščijo še enkrat. Zakonca Frenk in Jolanda, ki sta z motorjem pripeljala iz Straže pri Novem mestu in se na Jezerskem ustavila na poti na Koroško, sta pritrdila, da je masovnjek dober. Teknil je tudi mlademu francoskemu paru Romane in Remiju, ki sta na dvanajstdnevnem potovanju po Sloveniji obiskala Jezersko in bila pravkar namenjena na Češko kočo.

Milana Milošiča, ki je na Jezersko iz rodne Štajerske prišel ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja, smo vprašali, kje se je naučil kuhati značilno pastirsko jed. Kot gostincu mu to ni bilo težko, zlasti še, ker že od leta 1980 sodeluje pri Ovčarskem balu in ga zadnjih petnajst let tudi vodi. »Tam vsakokrat skuhamo masovnjek, za katerega porabimo od 80 do 120 litrov smetane. Naučil me je Rebanov Francelj, ki je veljal za maskoto masovnjeka. Nada Rebolj, mama sedanjega župana, ki je tudi dolga leta sodelovala pri Ovčarskem balu, pa me je naučila skuhati koroške žgance.« Da obvlada jezersko kuho in je zaradi tega že pravi Jezerjan (in ne mogoče Jezerčan), pa potrdita tudi Darinka in Jana, njegovi tokratni pomočnici pri masovnjeku.