Janez Ferlan / Foto: Andrej Tarfila

Najbolj ponosen na »turn« na Prtovču

Novi častni občan Železnikov Janez Ferlan je bil dejaven na različnih področjih, najbolj pa je, kot pravi, ponosen na zvonik cerkve na Prtovču, ki ga je sam prekril s skriljem, za kar je namenil tudi tri tedne svojega dopusta.

Čeprav je v utemeljitvi največ besed namenjeno njegovemu 20-letnemu delovanju v lokalni politiki, pa letošnji prejemnik naziva častnega občana Železnikov Janez Ferlan izmed svojih dosežkov naprej omeni zvonik cerkve na Prtovču, ki je po njegovi zaslugi namesto bakrene strehe dobil takšno kot nekoč – skrilnato. »Najbolj sem ponosen na 'turn' na Prtovču, ki sem ga z lastnimi rokami prekril s skriljem od začetka do konca. Delal sem tri tedne med kolektivnim dopustom, od jutra do večera, pri Petričk sem bil pa na hrani,« se spominja 61-letni Ferlan, ki je leta pred tem dosegel tudi povrnitev zvonika župnijske cerkve v Železnikih v prvotno stanje – da je torej prekrit s skriljem. V vodenje projekta obnove zvonika je vložil šeststo ur prostovoljnega dela. Kot svetnik se je trudil tudi za zagotavljanje občinskih sredstev za sofinanciranje obnove sakralnih objektov.

Ferlan je naziv častnega občana za življenjsko delo na gospodarskem in družbenem področju ob občinskem prazniku konec junija prejel na predlog direktorjev Alplesa, Nika in Domela, Župnije Železniki in občinskega odbora SLS. »V politiko sprva nisem hotel iti. V stranke so me vabili že, ko se je začela demokracija, a sem rekel, da ni govora.« Po ustanovitvi Občine Železniki pa so ga v enem tednu prišli vabit iz treh strank, nakar se je vendarle pridružil Slovenskim krščanskim demokratom, postal je tudi predsednik te stranke v Železnikih in jo vodil do združitve s SLS, na čelu katere je bil vse do leta 2013. Kar dvajset let je bil občinski svetnik, od tega 16 let podžupan. Uspešno je vodil volilne kampanje za poslanske in županske kandidate ter za svetniška mesta. »V dvajsetih letih smo dobili vse volitve in logično je, da tisti, ki ne pridejo zraven, postanejo težki nasprotniki,« pravi Ferlan, ki se je moral v preteklosti soočiti tudi z njihovimi očitki. Ti so se pojavili tudi ob njegovi nominaciji za častnega občana. Dati priznanje politiku ni enostavno, meni Ferlan in dodaja, da je šlo za stare očitke, ki jih je v minulih letih večkrat zanikal. »Je pa dejstvo, da so tisti, ki na zadevo gledajo drugače, trdno prepričani, da sem si priznanje zaslužil.«

Kot pravi, je v preteklosti potrošil ogromno energije, da je tistim, ki so ga želeli očrniti, dokazal nasprotno, nato pa se je ob novem letu 2013/14 odločil, da do 60. leta zapusti vse funkcije. To je tudi storil, nato pa se je moral spopasti s hudo boleznijo. »Nekateri pravijo, da zato, ker sem vse odklopil. Tudi to je možno,« je prepričan. V skrbi za svoje zdravje se je odločil, da ne bo več aktiven v lokalni politiki, še vedno pa spremlja dogajanje na vseh področjih in je, kot pravi, tudi na voljo za nasvete.

Še danes rad pove, da mu je v prvem mandatu s povezovanjem s predstavniki vseh strank v občinskem svetu uspelo, da je katoliški Antonov vrtec dobil koncesijo s soglasjem vseh svetnikov. Tudi sicer je bil v času gradnje in začetkov delovanja vrtca nepogrešljiva vez med občino in župnijo. Med dosežki na političnem področju poudarja tudi, da so delitveno bilanco med nekdanjo Občino Škofja Loka in novonastalimi občinami naredili kot drugi v državi, prizadeval si je še za širitev toplovodnega omrežja …

Ferlanu je še posebej v čast, da so bili med predlagatelji njegovega imenovanja za častnega občana direktorji vseh treh najuglednejših podjetij v Selški dolini. Sam je vso delovno dobo delal v Niku, ki mu je bil izredno pripaden. Kot dolgoletni občinski svetnik in podžupan pa se je močno zavedal pomena uspešnega delovanja železnikarskih podjetij. V času velikih težav Alplesa je kot predsednik Odbora za gospodarstvo in Komisije za industrijo na ministrstvih in občini pripomogel, da se je podjetje izvilo iz primeža ljudi, ki so ga vodili v propad. Po hudih poplavah leta 2007 je dosegel, da so državno finančno pomoč dobila tudi podjetja, kar do takrat zakonsko niti ni bilo možno.

Ferlan je ob razglasitvi za častnega občana poudaril, da gre velik del priznanja tudi ženi Marinki, ki mu je vedno stala ob strani pri vseh njegovih aktivnostih. »Treba je upoštevati, da sem oče sedmih otrok in ni bilo lahko usklajevati zahtevne službe v Niku, kjer sem bil direktor proizvodnje, družine in vsega, kar sem počel v prostem času,« je dejal.

Oddajte svoj komentar

Kranj -2°

megla
vlažnost: 97 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-2/7

četrtek

-2/7

petek

-6/7

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.