Stanislav Čičerov živi v Ljubljani, a izhaja s Pristave pri Tržiču. / Foto: Tina Dokl

Ta čudoviti svet metuljev

V Galeriji Atrij v Tržiču je na ogled razstava fotografij dnevnih metuljev Slovenije avtorja Stanislava Čičerova. Ste vedeli, da ima lahko samica našega največjega metulja, velikega trepetlikarja, čez krila kar devet centimetrov? Ali da metulji različnih vrst, razen redkih izjem, ne morejo imeti potomcev? Pelargonijev bakrenček je leta 2008 priletel iz Južne Afrike prek Balearov na naš Kras in vse do Škofje Loke. In jadralec, ta je pa zares pravi uživač ...

Stanislav Čičerov, ki je čas za občudovanje in preučevanje metuljev v čudoviti slovenski pokrajini našel šele po upokojitvi, je tudi član Društva za proučevanje in ohranjanje dnevnih metuljev Slovenije. Fotografije, ki jih lahko vse do septembra občudujemo na razstavi v Galeriji Atrij, je posnel v preteklih štirih letih. Med več kot sto petdesetimi izleti po Sloveniji jih je nastalo več kot dvajset tisoč. Na razstavi je izbor posameznih vrst dnevnih metuljev, ki očarajo s svojo lepoto. Metulji so naši tihi sopotniki, njihova odsotnost – žal so čedalje bolj ogroženi – pa opozarja na slabšanje naravnega okolja. »Na razstavi je predstavljenih 28 metuljev, ki so na rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst in so zaščiteni z zakonom. Metulji nimajo samo naravnih sovražnikov v okolju, kot so npr. pajki. Ne boste verjeli, ampak kar sto milijonov evrov znaša letni promet z metulji med zbiralci. Sam nisem hotel metuljev zbirati na način, da jih morim in zbiram, ampak jim dajem, pojem slavo na fotografijah,« je na predavanju po odprtju razstave dejal Čičerov.

Rdeči apolon je bil prvi zaščiten

Prvi v Evropi zaščiteni metulj je bil rdeči apolon, ki je bil tik pred izumrtjem. Na Bavarskem so ga zaščitili leta 1835, pri nas 1921. »Zakaj je tako redek? Pri nas živi kar šest podvrst in zbiralci so hoteli imeti vseh šest podvrst v svojih zbirkah. Žal je ta metulj tako počasen, da ga lahko z mrežo metuljnico ujameš v letu. V zadnjih letih ga na srečo spet pogosteje opazimo, sam sem ga fotografiral nazadnje v Zadnji Trenti, nekoč pa je letal tudi v Bohinju.« V Sloveniji je uradno 181 dnevnih metuljev, v Evropi 440, nočnih pa bistveno več. »Če upoštevamo velikost držav, smo v Evropi čisto v vrhu po pestrosti dnevnih metuljev. Vendar od teh 181 šest vrst sploh ne vidimo več. Najpogostejši slovenski dnevni metulj je navadni lešnikar. Na Gorenjskem je npr. okolje Dovžanove soteske rajsko za metulje. No, da bom pa ujel v fotografijo še kakšnega več, npr. triglavskega rjavčka, pa bom moral pod Triglav na Planiko.«

Ali metulji lulajo? 

»Seveda,« se nasmeji Stanislav Čičerov in pokaže zgovorno fotografijo metulja z lužico. Metulji tudi slišijo. Gorski rjavček, ta pa ima posluh za glasove; v fotografijo je celo jato teh rjavčkov Čičerov ujel na planini Železnici nad Martuljkom in ob njegovem vzkliku navdušenja so vsi zatrepetali s krili. Sedem vrst slovenskih metuljev preživi zimo, med njimi so citronček, rdeči admiral, tudi pogrebec. Pogrebec ima značilni rjavordeči žalni plašč z bledorumenim robom. Sicer metulje delijo v šest večjih družin: pisančke, šekavčke, lastovičarje, debeloglavčke, beline in modrine.

Nor na sivko

Metulji imajo zanimiva imena, kot so temni poplesovalec, ki poskakujoče leti in je nor na sivko, če jo le najde, ali pa jadralec zato, ker zelo rad jadra. Kras je njegov dom. Šetrajev sleparček je dobil ime po tem, ker rad poseda na šetraju. »A zakaj sleparček, tega ne vem,« je dejal Čičerov, ki mu ne gre v račun, zakaj se nekateri metulji imenujejo še lepi, če so pa vsi lepi. Npr. lepi brezar ali pa veliki lepotec. »Imamo tudi katančevega selca, ki nima nobene zveze z nogometnim trenerjem Srečkom Katancem (smeh). Katanec je neka rastlina, gostiteljica gosenic tega metulja.«

»Če kdaj vidite samičko z zadkom obrnjenim navzgor, to ne pomeni, da vabi samčka k sebi. To pomeni ''nimaš šans''. Metulji različnih vrst, razen redkih izjem, kot sta sinji in kraški modrin, med sabo tudi ne morejo imeti potomcev,« je pojasnil Čičerov. Zanimivo, ampak večji kot so metulji, krajši čas živijo. Največji živi samo štirinajst dni. In obratno. Majhni modrini živijo tudi po dva meseca. In kako sploh ločimo samčka od samice? »Samičke imajo večinoma malce debelejše zadke, že zaradi reproduktivnih organov.« Pa ste vedeli, da je družabno življenje metuljev izredno nekonfliktno? Radi se družijo, med njimi tudi ni izrazitega rivalstva. Res pa je, da nekateri branijo svoj teritorij.

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

pretežno oblačno
vlažnost: 70 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

6/17

petek

5/23

sobota

7/18

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 29. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

RAZSTAVE / Rateče - Planica, 30. marec 2024

Razstava ročnih del

OBVESTILA / Sv. Jošt nad Kranjem, 31. marec 2024

Praznovanje velike noči

PRIREDITVE / Kokrica, 1. april 2024

Odprto prvenstvo v sekanju pirhov

PRIREDITVE / Adergas, 1. april 2024

Sekanje in valucanje pirhov

OBVESTILA / Šenčur, Kranj, Trboje, Britof, 2. april 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

IZLETI / Cerklje, 2. april 2024

Pohodni izlet DU Cerklje

 

 
 

 

 
 
 

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...

Že zdaj učenje materinščine / 08:41, 25. marec

Pod to skrajno levičarsko vlado bodo kaj kmalu Slovenijo spremenili v geto za Slovence in razglasili Tretjo Jugoslavijo.

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??