Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / sreda, 12. julij 2017 / 21:33  

Metka Kavčič je v četrtek, 6. julija, v tržiškem Domu Petra Uzarja praznovala 103. rojstni dan obdana s svojci in prijatelji. Za darilo je dobila svojo prvo knjigo z naslovom Biserni utrinki, Metka Kavčič – 103, v njej so zajeti utrinki spominov, ki jih je po Metkinih zapisih zbrala dr. Anamarija Kejžar.

Tržič – Slavljenki je zapel Moški pevski zbor Društva upokojencev Tržič, otroci iz bližnjega Vrtca Deteljica so zapeli tudi nepogrešljivo Vse najboljše, meh harmonike pa je raztegnil Jože Tišler, domačin iz Loma pod Storžičem, od koder izhaja Metka. Rojena je bila leta 1914 v veliki kmečki družini z osmimi otroki na posesti z gostilno, ki je bila znana po Robeževih bržolah.

Oj, Triglav, moj dom je bila tista pesem, ki jo ima slavljenka še posebno rada in so ji jo pevci skupaj z Jožetom Tišlerjem podarili za rojstni dan. Zavriskala je in zapela in se zahvalila za prijaznost vsem, ki so pripomogli k temu, da je bilo za njen 103. rojstni dan tako lepo, tudi županu Borutu Sajovicu, ki ji vedno prinaša pozdrave iz Tržiča. Tokrat ji je za darilo prinesel knjigo iz njenega domačega kraja Takole je bilo včasih u Vom avtorja Janeza Slaparja - Temšaka. Okusno rojstnodnevno torto so spekli v Domu Petra Uzarja.

Brez besed in vidno ganjena pa je ostala, ko ji je direktorica Doma Petra Uzarja dr. Anamarija Kejžar izročila prav posebno knjižico, lepo vezeno, darilo vseh zaposlenih v Metkinem tretjem domu. Naslov ima Biserni utrinki, v njej pa so zajeti utrinki spominov, ki jih je po Metkinih zapisih zbrala Kejžarjeva, ki je v spremni besedi zapisala: »V čast je poznati gospo Metko. V veselje se je z njo pogovarjati. V čast je deliti njene spomine, ki so tu zapisani ... kot utrinki ... Utrinki njenega življenja, ki ga je polnilo delo vsak dan, spremljala pa molitev in pesem. Predanost družini. Prešeren smeh.« Je zanimivo branje, za pokušino naj bo odlomek iz poglavja Spomin prijateljem planin: »Nekega poletnega dneva sva se z možem odločila, da popeljeva otroka na Škarjev rob gledat rojstvo dneva in sončni vzhod. Sonce zgodaj vstaja, zato smo še pred večer prišli Pod Storžič. Zakurili smo ogenj in skuhali ''ajmoht'' za večerjo. Ob tej čarobni tišini večera smo poslušali slavčkov spev in nam kar ni bilo do spanja. Dosti spali tudi nismo na seniku, saj je to šumenje pod glavo in že samo pričakovanje, kaj bomo doživeli, nam je povsem vzelo spanje ...« V zadnjem delu knjižice je Metkin rokopis z receptom, kako se pripravijo Robeževe bržole.

Lani je gospa Metka ob takem času dejala: »Moj odgovor na vprašanje, kako živeti in priti do visoke starosti, je: ljubiti življenje, naravo in delo – pa lep uspeh bo imelo.« V zadnjem letu se je spremenilo le toliko, da je leto dni starejša. Še vedno pa ves čas ostaja dobre volje, z iskrico v očeh.