Kaja Urh nas vabi v realni svet virtualnega.

Ringa Roses ali spletni svet

V Mali galeriji se s ciklom Ringa Roses predstavlja magistrica umetnosti, slikarka Kaja Urh.

Kranj – Kranjčanko Kajo Urh in njeno likovno umetnost smo v zadnjih letih že imeli priložnost spoznati na več skupinskih razstavah in tudi samostojnih postavitvah tako po Sloveniji kot v domačem mestu, lani marca na primer v Galeriji Stolpa Škrlovec. S svojimi deli in načinom slikanja je nase opozorila tudi strokovno javnost, saj je za eno svojih slik leta 2014 na Ex-temporu Iveta Šubica prejela nagrado grand prix Združenja umetnikov Škofja Loka, leto kasneje je prejela galerijsko nagrado na mednarodnem Ex-temporu Ptuj, lani je na mednarodnem Ex-temporu Piran prejela nagrado za mladega avtorja, jeseni pa tudi odkupno nagrado Gorenjskega muzeja na Festivalu likovnih umetnosti Kranj.

Tokrat je v galeriji Likovnega društva Kranj razstavila okrog petnajst del iz cikla Ringa Roses. »Želela sem cikel Ringa Roses predstaviti skupaj na enem mestu. Posamezne slike so sicer že potovale na različne festivale in skupinske razstave, pogosto so bile tudi naslikane za ta namen,« v prvih besedah razstavljena dela v galerijo umesti Kaja Urh, ki je pripravila nekoliko samosvojo postavitev, po dve in dve deli skupaj. Da jih je s tem umestila v neko smiselno celoto. Opazovalec dodajam, da so tako imenovane »dvojice« tudi barvno usklajene, avtorica pa v duhovitem tonu namigne, da jih mogoče veže tudi kaj drugega, recimo sliki v modrem s hrano in pijačo ali drugi sliki na eni zahodna družba, na drugi Daljni vzhod. Na slikah so večinoma otroci v različnih, lahko bi rekli zelo neobičajnih kontekstih. Prej omenjena slika prikazuje fantiča z dvema velikima steklenicama vina, druga dekletce ob na kavelj obešeni zaklani divjadi, na tretji je mladenka s cigareto, na naslednji liku iz preteklosti zelo podoben moški s spredaj na stran počesanimi lasmi ob mali punčki … Otroci niso kot puhasti medvedki, ampak so na neki način srhljivi. »Z motivi otrok sem v drugi fazi povezala celotni cikel. Na internetu sem videvala posamične fotografije, na katerih otroci niso bili predstavljeni, kot jih najpogosteje vidimo. Želimo jih videti vesele, igrive, prijazne, ne pa v nekih srhljivih kompozicijah s kakšnim dodatkom, ki to še poudarjajo. Taki motivi so se mi zdeli idealni za učinek te vibrirajoče srhljivosti dvojne podobe in v bistvu pa srhljivosti današnjega časa, interneta, poplave podob, svojevrstnega kaosa, ki ga ne moremo več obvladovati.«

Kaja svoje motive poišče na internetu. Enaindvajseto stoletje je preplavila zasičenost z moderno tehnologijo, ki si ne utira svoje poti samo v naše domove, temveč se je že zdavnaj prikradla v našo podzavest in uničila dobršen del naše identitete in realne zaznavnosti. Ljudje izgubljamo stik z vrlinami in življenjem, ki nas je obdajalo v času pred vsesplošnim razvrednotenjem. In kot nadaljuje umetnostna zgodovinarka Melita Ažman: »Svet Kaje Urh se tako naslanja na vse masovno virtualno arhivirane podobe, ki se dnevno množijo, hkrati pa vedno znova izpodrivajo predhodne, kot bi tekmovale za svoj položaj in obstoj. Tega ne morejo obdržati, saj so digitalne podobe – brez kakršnekoli čustvene zaznave – producirane z namenom, da v nas prebudijo željo po vedno aktualnejših izsekih minevajočega življenja. Če so se predhodne generacije še lahko do neke mere izogibale tej poplavi podatkov, pa so današnji otroci vrženi v svet, v katerem si življenja brez moderne tehnologije ne moremo več predstavljati. Hočeš nočeš je to realnost in hkrati prihodnost – brez možnosti obrata ali odmika, je življenjski tok, ki nas je že davno vsrkal v svoj srž. Cikel Ringa Roses se tako dotakne vloge in položaja otroka v današnjem času.«

Urhova pri slikanju uporablja nekoliko neobičajno tehniko plastenja. Motiv projicira na platno, ga naslika in pri tem uporablja lepilni trak, s katerim zaščiti tiste dele prvotne slike, za katere želi, da so na koncu ponovno vidni. Čez prvotno sliko namreč postavlja novo, na tokrat razstavljenih tudi še enkrat isto podobo. Izmeničen preplet dveh podob daje videz enotnega motiva, ki vibrira v komplementarnih barvah. Močna barvna paleta dodatno poudarja to, kar opazujemo. Ozračje lahko postane dramatično, otožno, motiv nam zleze v podzavest. Vse do avgusta v Mali galeriji.

Oddajte svoj komentar

Kranj -11°

megla
vlažnost: 89 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-14/4

ponedeljek

-7/8

torek

-8/8

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 18:29, 21. januar

70% Slovencev se strinja z ravnanji komunistov do Slovenskega naroda. Zato bo treba ob novem preštevanju prek cevi bolj pogledovati proti Slovencu kot tujcu. Predvsem hrbet si bo treba si zavarovat.

V Dražgošah poziv k miru / 14:58, 21. januar

Nespodobna pravokacija!?Mogoče so se bali, da bi jim partizani pojedli ali odnesli dežo z zasko in klobasami. Rekvizicija: tudi zadnja krava...