Predsednik Turističnega društva Dovje - Mojstrana Matjaž Podlipnik z Evo Schmitt, ki dela v TIC-u v Slovenskem planinskem muzeju. / Foto: Gorazd Kavčič

Mladi oživljajo Mojstrano in Dovje

Vajeti turističnega razvoja Mojstrane in Dovjega prevzemajo mladi. Turistično društvo Dovje - Mojstrana, ki je eno najstarejših v državi, saj praznuje 110-letnico, vodi zagnani domačin Matjaž Podlipnik z mlado ekipo. Mladi domačini pa so v domačih krajih pogumno začeli iskati tudi svoje poslovne priložnosti. Urša Hrovat tako sredi Mojstrane odpira hostel Lukna, Nika Velikonja in Matic Zajšek pa sta pred dnevi na Dovjem odprla prvi glamping.

Osrednji dogodek ob častitljivem jubileju Turističnega društva Dovje - Mojstrana bo današnje odprtje nove info točke na parkirišču Topolino pred prvih vhodom v Mojstrano in drevišnja slavnostna seja v kulturnem domu na Dovjem.

Turistično društvo Dovje - Mojstrana v teh dneh praznuje 110-letnico delovanja. Leta 1907 so namreč med prvimi na območju Slovenije ustanovili Tujsko – prometno društvo. Društvo je bilo izjemno dejavno, leta 1927 so zgradili prvo skakalnico na Boru, leta 1928 sankališče na Žajn – Brdu, leta 1932 letno kopališče v Kamnah, leta 1936 pa so posadili kostanjev drevored ob Roji proti železniški postaji. Načrtovali so tudi ureditev žičnice Vrata–Kredarica in gradnjo smučišča na pobočju Mežakle, a načrte jim je prekrižala 2. svetovna vojna in kasneje gospodarska kriza. Že leta 1923 je Mojstrana uradno postala letovišče. »V 30. letih so nas obiskovali gostje iz Vojvodine in takrat se je začel pravi stacionarni turizem. Imeli smo hotel, v zasebnih sobah pa je bilo gostom na voljo 350 ležišč. Imeli pa smo tudi deset gostiln – penzionov in tri vile za petične goste. Že leta 1898 so zgradili zahodni del hotela Triglav v Mojstrani, ki je bil na ta način tudi prvi hotel v današnji turistični destinaciji Kranjska Gora. Med obema vojnama je mojstranski turizem zares cvetel, saj je k nam pogosto prihajal na lov jugoslovanski kralj Aleksander Karađorđević, z njim pa tudi pomembni možje s sveta politike in gospodarstva, med njimi češki diplomat Jan Masaryk. Tradicija visokih gostov se je nadaljevala tudi kasneje, ko je Mojstrano leta 1974 obiskal Josip Broz Tito, leta 1998 pa angleški princ Charles. Po drugi svetovni vojni se je v Mojstrani razvil zdraviliški turizem. Letno smo takrat dosegali 50 tisoč nočitev. V 60. letih pa je Mojstrana postala spalno naselje za delavce jeseniške železarne, zlasti po ukinitvi železniške proge pa je turizem pri nas skoraj zamrl,« je zgodovino razvoja turizma in turističnega društva orisal današnji predsednik Turističnega društva Dovje - Mojstrana Matjaž Podlipnik. Pred dobrima dvema letoma je prevzel vodenje društva in z veliko podporo sedanjega župana in Občine Kranjska Gora z mlado ekipo začel pogumno utirati pot nadaljnjemu razvoju turizma v krajih pod Triglavom.

Pogrešajo hotel

Tako so lani uredili nov Turistično informacijski center (TIC), ki deluje v prostorih Slovenskega planinskega muzeja. Podlipnik je posebej vesel, da so prvič v zgodovini za poln delovni čas lahko zaposlili sodelavko, turistično informatorko Evo Schmitt. Društvo, ki ima blizu dvesto članov, sodeluje pri vseh dogodkih v kraju, skupaj z ostalimi društvi prirejajo številne prireditve, od Aljaževih dni do Večera na vasi, Slovenskih večerov, pustovanja, kresovanja, Veselega decembra ... Sodelujejo pri urejanju okolice, tako so pred kratkim pomagali pri popravilu poti do slapa Peričnik in pri ureditvi poti proti mojstranski Kredi. Z velikim posluhom občine se ureja tudi turistična infrastruktura, tako so v Mojstrani lani odprli ferate (njihov obisk se povečuje, lani so našteli pet tisoč obiskovalcev, letos v pol leta že tri tisoč), pridobitev je Trg olimpijcev, nedavno so odprli Tehnološko učno pot od fabr'ke do Krede. Z roko v roki delajo tudi s Slovenskim planinskim muzejem, kjer so v zadnjem času še obogatili vsebine. Edino, kar pogrešajo, je hotel, pravi Podlipnik. »Hotel Triglav je bil prvi hotel v turistični destinaciji Kranjska Gora, zgrajen je bil v 19. stoletju, obiskovale so ga kronane glave in bil je duša mojstranskega turizma. Hotel nam res manjka, da bi lahko prenočili vsaj avtobus gostov, torej da bi imeli na enem mestu petdeset, šestdeset postelj,« dodaja Podlipnik. Ta čas imajo sicer okrog 125 turističnih postelj v sobah in apartmajih, v avtokampu Kamne pa je prostora za okrog 150 gostov.

Urša, Nika in Matic

A stvari se vendarle obračajo na bolje, saj so mladi domačini v kraju začeli pogumno iskati svoje priložnosti. Tako sta pred dnevi prvi glamping v občini odprla mlada domačina, 23-letna študentka prava Nika Velikonja in njen fant, 25-letni Matic Zajšek. Nika in Matic sta v bregu za Nikino domačo hišo na vrhu Dovjega, nad kmetijo Pr' Potovčn'ku, postavila pet ličnih lesenih hišk v stilu kozolcev v sklopu Mountain view Glampinga. Kot sta povedala, želita razvijati turizem v sožitju z naravo, elektriko za luči in polnjenje mobilnih telefonov v hiškah tako pridobivajo s sončnimi celicami, gostje pa lahko na njihovi ekološki kmetiji naberejo ribez, višnje, češnje, slive, jabolka ... Uredila sta tudi žar in prostor za druženje ob ognju, v prihodnje načrtujeta še postavitev lesenih kadi za osvežitev. Njun glamping ima najlepši razgled na Triglav, po besedah predsednika TD Dovje - Mojstrana Matjaža Podlipnika pa so to zagotovo najlepša prenočišča v turistični destinaciji ta trenutek.

Le nekaj minut stran v bližnji Mojstrani pa se na odprtje hostla Lukna pripravlja še ena mlada domačinka, sicer Podkorenčanka Urša Hrovat. V teh dneh hitijo z zaključnimi deli, saj Urša želi, da bi hostel odprli do 15. julija. Postavili so ga na mestu dolga leta zapuščene propadajoče kmetije sredi vasi in ga lično uredili v pristnem domačem stilu. Na voljo bo 23 postelj, Urša, ki že od malega pomaga v družinski turistični agenciji, pa je povedala, da bo hostel z veseljem vodila.

Imajo Severno triglavsko steno

Kot pravi Matjaž Podlipnik, ob jubileju turističnega društva z veliko optimizma gledajo v prihodnost razvoja turizma. »Imamo izredne naravne pogoje (kateri drug kraj v Sloveniji pa se lahko pohvali s Severno triglavsko steno?), bogato kulturno dediščino, pridne roke in nekaj trme, predvsem pa veliko turistično srce!«

Oddajte svoj komentar

Kranj -6°

megla
vlažnost: 93 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-7/5

sreda

-4/9

četrtek

-3/7

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PREDAVANJA / Tržič, 24. januar 2024

O sladkorni bolezni

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 24. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.