Rast krompirja se je ustavila

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 26. junij 2017 / 10:59  

Razmere za pridelavo krompirja v tej sezoni niso bile ugodne, ob trenutni suši sta se rast in debeljenje gomoljev praktično ustavila, pravi dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. »Pričakujemo povprečno letino, če se bo vroče vreme nadaljevalo v poletje, bo lahko podpovprečna.«

Lahovče – Kmetijski inštitut Slovenije je pred kratkim priredil tradicionalni Dan krompirja. Udeleženci so si pod vodstvom dr. Petra Dolničarja ogledali selekcijske in poskusne nasade v Lahovčah, se seznanili z zadnjimi dosežki programa žlahtnjenja krompirja ter novimi sortami in križanci, pogovarjali pa so se tudi o aktualnih problemih pri pridelovanju krompirja. To je bila tudi tema našega pogovora z dr. Dolničarjem.

Kakšne so bile razmere za rast krompirja v tej sezoni?

»Letošnje leto so pridelovalci pričakovali optimistično, saj je bila zima mrzla, kar bi moralo biti ugodno za saditev. Zemlja je bila zaradi zmrzali spomladi res rahla, kar je ob dokaj suhem in toplem marcu omogočilo zelo zgodnjo in kakovostno saditev. Posledica je bil zgodnji vznik krompirja, tudi nekateri nepokriti nasadi krompirja kmalu v drugi polovici aprila. Zgodnja saditev skriva tudi pasti, predvsem je lahko težava v primeru poznih spomladanskih ohladitev z veliko dežja, tudi snega, kar lahko povzroči steklenitev gomoljev, razvoj bolezni pred vznikom in slab vznik. Druga nevarnost, ki je pridelovalce doletela v aprilu, pa je bila izjemno močna zmrzal. Temperature so se ponekod spustile tudi pod minus pet stopinj, kar je povzročilo, da niso pomrznili le nepokriti nasadi, temveč tudi dokaj veliki pokriti nasadi zgodnjega krompirja. Pri zelo zgodnjih sortah je bil šok ponekod tako velik, da je bila nadaljnja rast precej upočasnjena. Pričakovali smo, da si bodo nasadi dokaj hitro opomogli od zmrzali in bo pridelek le nekoliko manjši in kasnejši. Žal je letošnje leto precej sušno, tako da je suša še upočasnila nadaljnjo rast. Ker v preteklih dneh niso dobili večjih količin dežja, so sedaj nasadi ob visokih temperaturah izpostavljeni hudi suši, tako da sta se rast in debeljenje gomoljev praktično ustavila.«

Kakšni so trenutno krompirjevi nasadi na Gorenjskem?

»Kot sem že omenil, razmere za rast niso bile ugodne. Nasadi so podpovprečno bujni, marsikje niso še niti strnili vrst. Pri zgodnjem krompirju so pridelki tudi v najlepših nasadih povprečni in kasnejši kot običajno. Ker je povprečno število gomoljev nizko tudi pri poznih sortah, so ob nadaljevanju sušnega in vročega vremena tudi obeti za pozni krompir slabi. Posebej na lahkih peščenih tleh vsi nasadi že trpijo hudo sušo.«

S katerimi problemi se še srečujejo pridelovalci krompirja? Kako je s škodljivci, boleznimi?

»Kot običajno sta najpomembnejša škodljivca strune in koloradski hrošč. Če je hrošča mogoče uspešno zatirati, pa je zatiranje strun bolj težavno in pogosto manj učinkovito. V mnogih nasadih je že prisotna črna listna pegavost – rumenenje spodnjih listov z rjavimi pegami z ostrimi robovi in koncentričnimi krogi v različno velikih pegah. Bolezen še pospešujejo visoke temperature nad 30 stopinj, ob relativno hladnih jutrih z nekaj rose ali kakšni popoldanski plohi ali nevihti so razmere za njen razvoj idealne. Zato je vse nasade nujno treba zaščititi proti tej bolezni. Krompirjeva plesen se je že začela pojavljati, pri čemer smo doslej pretežno opazili primarne okužbe, ki so glavni vir njene širitve. Prepoznamo jo tako, da so okužena (rjava) predvsem stebla do vrha rastline, kmalu je rjav tudi vrh rastline. Po nekaj dneh v ugodnih razmerah začne izločati spore, ki okužujejo sosednje rastline in nasade.«

Kaj svetujete pridelovalcem, da bo letina čim boljša?

»V letošnji sezoni pričakujemo povprečno letino krompirja, če se bo vroče vreme nadaljevalo v poletje, bo lahko podpovprečna. V takih razmerah je najučinkovitejši ukrep namakanje, če imamo to možnost. To naj bo temeljito, dovolj pogosto – tedensko po okoli 25 litrov na kvadratni meter oz. po občutku, da so tla vlažna, ali pa sledimo napovedim Agencije za okolje. Le občasno zalivanje za krompir ni najugodnejše, v nekaterih primerih lahko celo poslabšamo kakovost krompirja, ker lahko pride do kalitve ali izraščanja gomoljev v tleh. Seveda priporočamo tudi temeljito zaščito nasadov proti prej omenjenim boleznim.«