Drugi o Sloveniji

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 23. junij 2017 / 20:15  

Pred praznikom, ki zaznamuje rojstvo slovenske države, je prav, da pogledamo, kako nas vidijo drugi, kako Slovenijo doživljajo po svetu. To pot prisluhnemo izjavam simpatičnih tujcev, ki živijo pri nas …

Dežela da, politiki ne

Za vir vzamemo intervju, v katerem so o nas spregovorili Španec, Japonka in Novozelandec. Prvi je Ignacio (Inaki) Lopez Sola, arhitekt iz Madrida. Drugi: Martyn Aim, antropolog in svobodni fotograf z Nove Zelandije, tudi prijatelj fotoreporterja Matica Zormana, sodelavca Gorenjskega glasa. Tretja: Hokari Pintar Akizawa (po domače Poka), kendo mojstrica (2. dan). Inaki, Martyn in Poka. Prvo vprašanje: Kdaj ste prvič slišali za Slovenijo? Inaki: »Leta 2002 sem se prijavil na Erasmusov program izmenjave in sem živel v belgijskem Gentu, kjer sem srečal študentko Evo iz Slovenije. Ker o deželi nisem vedel nič, sem začel brskati …« Poka: »Leta 2002 sem potovala po Nemčiji in Avstriji, nato pa sem slišala za čudno ime – Ljubljana, glavno mesto Slovenije.« Martyn: »Pri predmetu zgodovine v šoli, nato pa spet leta 1991.« – Drugo vprašanje: Kaj vas je na koncu pripeljalo v Slovenijo? Inaki: »Moja partnerica Eva je iz Slovenije. Potem ko sva nekaj let skupaj živela v Španiji, sva se odločila, da se bova preselila v Slovenijo in si ustvarila družino.« Poka: »Tukaj sem spoznala bodočega moža.« Martyn: »Moj dober prijatelj Matic Zorman, svetovno poznani fotograf, živi tukaj, zato sem prišel pogledat, kakšna država lahko ustvari takšno osebnost …« – Tretje vprašanje: Kakšen je bil vaš prvi vtis o Sloveniji, je izpolnila vaša pričakovanja? Inaki: V Slovenijo je prišel pozimi, »in čeprav je bila vsa Slovenija v belem, sem čutil prisotnost številnih zelenih gozdov okoli sebe. Pogled na Alpe je bil čudovit, zato sem si rekel, da moram priti nazaj tudi, ko bo poletje …« Poka: »Moj prvi vtis je bil temačen, saj sem prispela na Jesenice. Bilo je 2. januarja. A ljudje so bili prijazni.« Martyn: »Ko sem prečkal mejo s Hrvaško z avtom, me je presunila količina gozdov, ki jih imate tukaj, kar je v Evropi redko. Bil sem tudi vesel, ker imate toliko ovac, ker me to spominja na Novo Zelandijo in ob čemer se mi vedno orosijo oči. Ja, Slovenija je izpolnila vsa moja pričakovanja.« – Četrto vprašanje: Če jo primerjate s svojo domovino, kaj so plusi in minusi Slovenije? Inaki: »Kot največji plus se mi zdi navzočnost narave v vsakdanjem življenju. Gore in gozd so tako blizu, da zagotovo prispevajo k izboljševanju kvalitete življenja. Španci smo zelo strastni in neposredni, ko gre za dobro in slabo, saj nam je nekaj všeč, drugo pa sovražimo, ali delamo preveč ali pa celo noč 'žuriramo'.« Poka: »Kot pluse bi izpostavila, da so poletja suha in ne ves čas vlažna kot na Japonskem. Kot minuse pa bi omenila težavo pri izbiri hrane in delovno okolje.« Martyn: »Glavni plus so naravne lepote te dežele. Tudi na Novi Zelandiji imamo podobno srečo. Imate tudi veliko vrst živali. Od tukaj prihajajo Laibach, kar je prav tako velik plus. Minus v primerjavi z mojo domovino pa je pokvarjenost vaših politikov in dejstvo, da se slovenske ženske zame popolnoma nič ne zanimajo. Velik minus …« – Peto vprašanje: Se vam, ne glede na ekonomsko krizo, zdi Slovenija dežela priložnosti, v kateri je lepo živeti? Inaki: »Da.« Poka: »V Sloveniji je lepo živeti.« Martyn: »V Sloveniji je zelo drago živeti, sploh če vzamemo v ozir, koliko Slovenci zaslužite. Najemnina, hrana v supermarketih in obedovanje po restavracijah je drago. Alkohol, tobak in orožje se mi zdi poceni. Zdi se, da je malo priložnosti za službe perspektivnih mladih ljudi. To me po svoje spominja na Novo Zelandijo. Obe državi sta paradiž za grabežljive starejše posameznike, ki mislijo samo nase, in ne na prihodnost države. Za mlade, pametne in upajoče ljudi mora biti tukaj življenje težko. Glede ekonomske krize pa imate smolo, saj so vaši politiki izmečki. Številne bi bilo treba postaviti pred zid in ... (smeh).« Zadnje vprašanje: Kako bi opisali Slovenijo v enem stavku? Martyn: »Čudovita dežela z izvrstnimi ljudmi.« (Vir: Boštjan Tušek, www.24ur.com) – Zgovorno, ni kaj.

Požar je za reveže

Sprašujem se, ali je zgolj naključje, da je v Londonu zgorela stolpnica, v kateri so živeli predvsem socialno šibki ljudje. Četrt Kensington, v kateri ta zgradba stoji, pa je sicer, zlasti njen južni del, najbolj bogataška …

Umrl naš podpornik

»Ko se je v 80. letih prejšnjega stoletja po Vzhodni Evropi začel širiti nov duh, ko se je z začetkom na Poljskem začela širiti svoboda, ko so pogumni ljudje v Leipzigu, vzhodnem Berlinu in drugje po vzhodni Nemčiji začeli mirno revolucijo, je bil Helmut Kohl pravi mož na mestu ob pravem času.« To je ob smrti nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla izjavila sedanja kanclerka Angela Merkel. Zaslužen je tudi za slovensko državnost.