Kranj v pozni antiki

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / petek, 16. junij 2017 / 19:13  

V prostorih nekdanje obrtne šole na Cankarjevi ulici 2 v Kranju so od sredine maja do pred nekaj dnevi potekala zaščitna arheološka izkopavanja. Nove zanimive najdbe, ki potrjujejo dosedanja dognanja o zgodovinski poselitvi Kranja.

Prostore nekdanje obrtne šole, ki stoji sredi kranjskega starega mestnega jedra in je že precej let prazna, bodo v prihodnje namenili dejavnosti Glasbene šole Kranj. Ker gre za spomeniškovarstveno zavarovano območje mesta, je bilo v okviru kulturnovarstvenih pogojev za posege v arheološko dediščino treba pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja izvesti predhodne arheološke raziskave. Za tako imenovana zaščitna arheološka izkopavanja je bilo predvideno dvajset delovnih dni, izvajali pa so jih strokovnjaki iz podjetja Magelan skupina, d. o. o., iz Kranja.

V zadnjih dvajsetih letih so, vsaj kar se tiče javnih površin, v starem mestnem jedru Kranja potekala obsežna arheološka izkopavanja. Temeljito so bile raziskane ulice, trgi, notranjost župne cerkve in njena okolica, raziskana je bila okolica javnih stavb, po besedah stroke tako ostajajo predvsem zasebna zemljišča in stavbe. Poslopje nekdanje obrtne šole je bilo zgrajeno v začetku 19. stoletja, pred drugo svetovno vojno je bila stavba prezidana, potem ko je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja namenjena izobraževalni dejavnosti in več let prazna, pa se bodo letos v njej začela prenovitvena dela, saj jo občina namerava urediti za potrebe Glasbene šole Kranj.

Za Kranj pomembne najdbe

Vodja arheoloških izkopavanj, katerih naročnik je torej Mestna občina Kranj, je arheolog Luka Rozman, ki je od sredine maja do izpred nekaj dni v stavbi izkopaval skupaj s še štirimi arheologi in petimi pomočniki. »Izkopavanja so potekala v desetih prostorih pritličja na približno 220 kvadratnih metrih površin. Ko smo odstranili betonski estrih, spodaj podložen s 30-centimetrsko plastjo peska, smo najprej prekopali črno premešano plast zemlje. Ta je vsebovala zelo raznolike najdbe, od antike do včerajšnjega dne, največ predmetov pa je bilo prav iz dvajsetega stoletja. Ko smo ročno izkopali in odstranili predmete zadnjih nekaj stoletij, ki za nas vendarle niso bili osrednjega pomena, smo potem na nivoju geologije prišli do bistvenih odkritij. Globina izkopavanj je bila na mestih, kjer so bile poglobitve zaradi nekdanjih objektov na tem prostoru, sicer nekje okrog metra,« je povedal Luka Rozman in poudaril, da so prav v nižjih plasteh našli, kar so na neki način tudi pričakovali, namreč podatke, ki potrjujejo gradbene zasnove za poznoantične objekte. »Odkrili smo vsaj dva taka objekta, ki sta glede na stratigrafijo zemeljskih plasti zelo podobna tistim na kranjskem pomolu. V zadnjih desetih letih je bilo v Kranju odkritih vsaj ducat takih objektov, ki so jih uporabljali prebivalci naselja na skali v šestem stoletju.«

»Najdbe so za Kranj zelo pomembne,« poudarja arheolog Draško Josipovič, ki je v letih 2008 in 2010 v bližnjih Tomšičevi ni Tavčarjevi ulici že izkopaval in naletel na nekaj takih zasnov za poznoantične objekte. Ti so danes prezentirani v tlaku, žal pa ni na primer opozorilnih informacijskih tabel zanje. »Na robu konglomerata in ilovice so lepo vidni vkopi za stebre, ki so podpirali konstrukcijo hiše. Te so bile lesene, največkrat iz bukve ali hrasta, ki veljata za trpežnejši les,« še pove Josipovič. Bržkone so bili objekti tu požgani saj, kot dodaja arheolog Rok Bremec: »Ne spomnim se, da bi bilo pri doslej najdenih objektih toliko izrazitih podatkov o tem. Kar nekaj plasti je, ki govorijo o požganem, pa ni šlo za ognjišče, ker okrog ni bilo kamnitih struktur, ki bi kazale na to.« Pred leti so za take objekte izdelali tudi rekonstrukcijo.

V objektu so bile nekoč statve

Za izjemno pomembno najdbo veljajo keramične uteži za statve, ki so jih našli kar petnajst na enem mestu. »Prav velika količina uteži dokazuje, da so v objektu na tem mestu stale statve,« je prepričan Rozman, v družbi sogovornikov pa v duhovitem tonu za šalo ugotavljamo morebitne prve zametke kasnejše tekstilne industrije v Kranju. Še ena od pomembnih najdb je triroba puščična ost. Kot pove Josipovič, je ta tipično orožje za prebijanje lamelnih oklepov in je kot taka bila kvalitetnejša kot preostale »običajne« puščice. Tu velja najti povezavo z lamelnima oklepoma, ki sta bila v bližini najdena pred leti. Poleg tega je tu še nekaj najdb, kot so pasna spona, nož, tudi precej starejša fibula iz druge polovice prvega stoletja pred našim štetjem. Kranj je bil namreč poseljen tudi v zgodnji antiki.

»Najdbe bodo najprej očistili in jih poslali v konserviranje, da v novih pogojih ne bi propadale. Sledilo bo poročilo o najdbah, ki bodo svoje mesto nato našle v Gorenjskem muzeju, kjer bodo na razpolago javnosti,« je povedal Luka Rozman. Kar se izkopavanj tiče, so se ravnali po klasični arheološki metodologiji navzdol po plasteh, od najmlajšega k najstarejšemu, in se ustavili pri vsaki spremembi, jo dokumentirali pisno, fotografsko, geodetsko, tudi s 3D-skeniranjem. »Vse, kar odkrijemo, lahko posnamemo in pripravimo v digitalni obliki. Na ta način so najdbe kasneje v muzeju bistveno bolje predstavljene. Lahko pokažemo, kako so bile videti, moč pa je prikaz nadgraditi tudi s 3D-rekonstrukcijo,« o kasnejši prezentaciji najdb razloži Rozman. Izkopani prostori bodo namreč zasuti, da bodo lahko gradbeniki nadaljevali s prenovo objekta.

Kot je še povedal Rozman, je bistveno, da z novimi najdbami pridobivajo tudi vedno nove podatke, s katerimi potrjujejo dosedanja dognanja o poselitvi Kranja in njegovi zgodovini. Izrazil je upanje, da se bodo v prihodnosti našla tudi sredstva za publikacijo, v kateri bodo predstavljena vsa dotedanja arheološka izkopavanja v Kranju. Najdbe segajo od neolitika prek zgodnje antike v njen iztek, čas naseljevanja Slovanov, v srednji vek do danes. Kranj je bil od nekdaj pomemben in zaradi svoje naravne lege tudi zelo aktualen.