Koroška ustava in notifikacija ADP

Kategorija: Pisma bralcev / sreda, 14. junij 2017 / 16:00  

Jože Košnjek je (GG, 6. junij) zabeležil nekaj mnenj koroških Slovencev po sprejemu nove deželne ustave in je tej zabeležki dal naslov Nova ustava brez slovenskega aplavza. Drugačnega rezultata tudi ni bilo pričakovati.

Zame je razočaranje dr. Valentina Inzka in Nantija Olipa sicer razumljivo, vendar pa bi od njiju pričakoval bolj odločno zavzemanje za notifikacijo Avstrijske državne pogodbe (ADP). Brez notifikacije ADP so vsa tarnanja brezplodna.

Tožbe, da se pričakovanja koroških Slovencev glede koroške deželne ustave niso uresničila, ne pomagajo nič. Potrebna je aktivnost koroških Slovencev, ki pa bi se ji na čelo lahko postavila prav dr. Valentin Inzko in Nanti Olip. Koroški Slovenci svojih težav in zapostavljenosti ne bodo mogli razrešiti oz. jih bistveno zmanjšati drugače kot z notifikacijo ADP. Edini učinkovit ukrep proti proglasitvi nemščine za deželni jezik na Koroškem je zahteva za notifikacijo ADP, to pa pomeni uveljavitev 7. člena ADP, ki v petih odstavkih določa pravice slovenske (in hrvaške) manjšine na Koroškem.

Namesto prerekanja s svobodnjaško in ljudsko stranko na Koroškem je treba zahtevati uresničitev mednarodne pogodbe, to je ADP, in sicer njen 7. člen ADP.

Tako pridemo do bistva problema, to pa je notifikacija ADP. Slovenki politiki so doslej ta problem potiskali ob stran. Očitno obstaja neki dogovor oz. obljuba iz časa osamosvajanja, še po sprejemu Temeljne ustavne listine, da ne bomo notificirali ADP. Pogledati bi morali, kaj se je zgodilo 16. oktobra 1992 na Dunaju. Jaz to v svoji knjigi (Osamosvojitev Slovenije in ADP, str. 93–94) imenujem Waterloo slovenske zunanje politike. Ta Waterloo sta zrežirala avstrijski in slovenski zunanji minister Alois Mock in Lojze Peterle.

Dosedanji odnos koroških Slovencev do notifikacije ADP kaže nerazumljivo nezainteresiranost za ta problem. Notifikacija ADP je seveda formalna naloga Republike Slovenije, ker bo šele s tem aktom Slovenija formalno prevzela nasledstvo Jugoslavije glede ADP. Vendar pa je notifikacija ADP hkrati v interesu slovenske manjšine v Avstriji, ker brez notifikacije ADP slovenska manjšina ne more uveljavljati pravic, ki jih določa 7. člen. To resnico je Republiki Sloveniji in slovenski manjšini v Avstriji povedal predsednik avstrijskega parlamenta Khol ob obisku slovenske parlamentarne delegacije na Dunaju, ki se je želela pogovarjati o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena. O tem pišem obširno v svoji knjigi (Osamosvojitev Slovenije in ADP. Pogled z Dunaja in Ljubljane, str. 78–80).

Žal koroški Slovenci pri svojih prizadevanjih za notifikacijo ADP očitno ne morejo dosti računati na Marjana Šturma, ker se je že odpovedal 7. členu ADP oz. zahtevi za notifikacijo ADP.

Dr. Ivan Kristan