Ivan Žibert Krstnik, cesarski spovednik, in atentat v Sarajevu

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 12. junij 2017 / 14:34  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (102)

Ob podatkih o bibliotekarju, duhovniku, benediktincu Ivanu Žibertu Krstniku (redovno ime Avguštin), ki se je rodil 5. junija1874 v Preski pri Medvodah učitelju Antonu in Mariji, rojeni Wolz, nas preseneti dvoje. Do leta 1914 je bil devet let spovednik članov cesarske družine. Od leta 1914 je bil nastavljen pri grajski kapeli na Belvederu na Dunaju in bil spovednik vojvodinje Zofije Hohenberške, kasneje pa je bil zaradi brošure, ki jo je leta 1918 izdal na Dunaju o sarajevskem atentatu, disciplinsko preganjan in tudi odpuščen iz službe.

Nižjo gimnazijo je obiskoval med drugim v Št. Pavlu v Labotski dolini, višjo pa v letih 1890–1894 v Celju. Po maturi je kot enoletni prostovoljec služil vojaščino pri 17. pešpolku v Ljubljani. Na dunajski univerzi je kasneje študiral zgodovino, umetnostno zgodovino in v letih 1903–1905 zgodovinske pomožne vede na njenem institutu. Služboval je v avstrijski nacionalni biblioteki na Dunaju. Od aprila 1904 je bil zaposlen na Dunaju kot praktikant, od leta 1911 amanuensis, od 1914 bibliotekar. Benediktinski red je zapustil 11. decembra 1916, vendar je ostal sekularen duhovnik.

Njegovo dobro poznavanje razmer na dunajskem dvoru v zadnjih letih vlade cesarja Franca Jožefa je dalo povod, da je napisal brošuro o atentatu na prestolonaslednika Ferdinanda v Sarajevu. V njej je natančno prikazal sovražno razpoloženje dvornih krogov proti nadvojvodi Francu Ferdinandu in njegovi ženi Zofiji in tudi na zanemarjanje opozoril o srbskem položaju ob njunem potovanju v Sarajevo. Opozoril je tudi na nenavadno opustitev varnostnih ukrepov v Sarajevu in na krivdo avstrijske, zlasti ogrske politike proti Južnim Slovanom. Zaradi tega je prišel v disciplinsko preiskavo in mu je celo grozil zapor. Ob koncu vojne in razpadu Avstro-Ogrske je leta 1918 izgubil službo, novembra 1920 pa je postal bibliotekar v Narodnem muzeju v Ljubljani. Slovencem je pa zaslugi Ivana Dolenca ostal izredno zanimiv prikaz Žibretove brošure o razmerah na Dunaju ter pred atentatom v Sarajevu in po njem. Brošuro je povzel v slovenščino z naslovom Umor v Sarajevu.

Ivan Žibert Krstnik je imel tudi zanimivega sorodnika. Njegov stric je bil namreč oficir Fran Maselj Podlimbarski, ki so ga zaradi romana Gospodin Franjo postavili celo pred vojaško častno sodišče, ga dolžili veleizdaje in mu onemogočili vrnitev na Kranjsko. Žibert je med drugim poskrbel za pogreb svojega strica.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Trstu je 5. 6. 1886 umrl podjetnik Jožef Mauser. Bil je prvi slovenski ladjar. Rodil se je nekje v okolici Radovljice leta 1814.

Pri Svetem Duhu pri Škofji Loki se je 7. 6. 1858 rodil čebelar in rezbar Primož Žontar.

V Hrašah pri Radovljici se je 9. 6. 1656 rodil pravnik, teolog in diplomat Janez Krstnik Prešeren. Bil je soustanovitelj in prvi predsednik Academie operosorum leta 1693.

V Kranjski Gori se je 10. 6. 1881 rodila terapevtka otrok z motnjami vida in začetnica dela z Braillovo pisavo Franica Vrhunc. Zaslužna je za ustanovitev prvega slovenskega zavoda za slepe leta 1918 v Ljubljani.