Mumps

Besedilo: Dr. med. Jurij Kurillo
Kategorija: Šport / ponedeljek, 12. junij 2017 / 14:50  

Da jih ne pozabimo ... (6)

Mumpsa (Parotitis epidemica) se je pred uvedbo rednega cepljenja nalezlo v Sloveniji vsako leto v zimskih in zgodnjepomladanskih mesecih od pet do deset tisoč otrok v predšolskem in šolskem obdobju.

To nalezljivo bolezen povzroča poseben virus, ki se končno naseli v različnih žleznih celicah, predvsem obušesnih slinavk. Širi se s kapljično infekcijo. Po inkubaciji dveh do treh tednov se pri dveh tretjinah okuženih pojavijo tridnevna vročina, neješčnost, glavobol in slabo počutje. Nato se pojavi značilna oteklina ene od obušesnih slinavk, čez nekaj dni pa večinoma oteče še žleza na drugi strani obraza. Otekline drugih žlez slinavk so redkejše.

Nekajdnevna vročina nato upade. Večkrat poteka okužba z virusom mumpsa »subklinično«, kar pomeni, da se ob splošnih simptomih ne pojavi oteklina slinavk. Bolnik s tem virusom je kužen kar dalj časa, kar šest dni pred začetkom bolezni in tri dni po njej. Takšen je običajen potek bolezni pri manjšem otroku – pri pubertetnikih in odraslih moških pa utegne priti po nekaj dneh ali celo tednih do resnejših zapletov. Virus mumpsa namreč lahko povzroči pri 15–30 odstotkih moških vnetje mod, testisov (orhitis), kar lahko pripelje do motenj delovanja teh spolnih žlez, v skrajnosti pa celo do neplodnosti. Znaki takega vnetja se pojavijo od štiri do pet dni po začetku mumpsa in se večinoma pokažejo v tem predelu kot bolečine, lahko zelo hude, z oteklino in vročino. Pri bolnicah po puberteti se včasih pojavi vnetje jajčnikov (ooforitis).

Pri odraslih bolnikih je kot zaplet mogoč tudi meningitis z visoko vročino, glavobolom in bruhanjem. Pred obdobjem cepljenja ni bilo tako redko niti zelo nevarno vnetje možganov, encefalitis. Komplikacijam po mumpsu, še posebno pri odraslih, nekdaj kar ni hotelo biti konca – od vnetja in ohromitve živcev do naglušnosti ter prizadetosti srca in ledvic.

Pred uvedbo cepljenja se je ta nalezljiva bolezen pogosto pojavljala epidemično, v šolah, vojašnicah, na ladjah.

Cepljenje otrok proti mumpsu so v Sloveniji uvedli leta 1978. Danes cepimo otroke s kombiniranim cepivom proti mumpsu, ošpicam in rdečkam po prvem letu starosti, drugi odmerek tega cepiva pa dobijo pred vstopom v šolo, v starosti od pet do šest let. Od takrat je obolevanje zaradi te nalezljive bolezni strmo padalo, in če je bilo leta 2001 prijavljenih še 43 primerov, so bili leta 2011 le še štirje. Ob tem cepljenju se zelo redko pojavijo stranski učinki, kot sta zmerna vročina in manjša oteklina obušesne slinavke.

Otekline obušesnih slinavk povzročajo izjemoma tudi različni drugi virusi ali celo bakterije.