V NLB prali denar?

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 9. junij 2017 / 08:36  

Medtem ko je v koaliciji vse manj podpore za javno prodajo NLB, se je parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb seznanila s sumom pranja denarja v banki.

Informacijska pisarna na Vrhniki

Na Vrhniki so v sredo, skoraj mesec dni po požaru v podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis, odprli informacijsko pisarno, ki bo skrbela za celovito informiranje Vrhničanov. Ti so pisarno že prvi dan množično obiskali, zanimalo pa jih je predvsem, kje in kdaj bodo opravljena vzorčenja in ali bodo vzorčenja lahko opravili tudi pri njih doma. Spraševali so o varnosti zelenjave z domačih vrtov, rezultatih dosedanjih meritev, morebitnih vplivih na njihovo zdravje ter tudi o možnosti pridobitve odškodnine. Vrhničani so sicer ob množici različnih informacij glede onesnaženosti zemlje precej zmedeni. Ob tej priložnosti je informacijsko pisarno skupaj s predstavniki medresorske delovne skupine za usklajevanje aktivnosti pri odpravljanju posledic požara obiskal tudi premier Miro Cerar in znova priznal, da je bilo informiranje ljudi po požaru slabo, zanj pa je zdaj ključno, da se zadeve normalizirajo. Bil je kritičen do ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, ker se je pozno odzvala in šele štiri dni po požaru prišla na Vrhniko. Po njegovi oceni je bil požar v Kemisu »dobra šola« tako za ministrico kot za vse druge. »Vsi se moramo na tem primeru hitro učiti, popraviti vse pomanjkljivosti in iti naprej,« je dodal. V sredo so sicer skrčili pas okoli Kemisa, za katerega veljajo previdnostni ukrepi z dotedanjega 1,6-kilometrskega na 730-metrski pas.

Pranje denarja v NLB?

Z načrtovano javno prodajo najmanj 50 odstotkov in največ 75 odstotkov minus ene delnice Nove Ljubljanske banke se je v zadnjem tednu močno zapletlo. Vlada je sicer včeraj odločala o predlogu uprave SDH glede cenovnega razpona delnice, a iz koalicijskih strank DeSUS in SD so že pred tem napovedali, da bodo njihovi ministri najverjetneje odrekli podporo prodaji banke pod trenutnimi pogoji. Vlado v tem primeru čakajo pogajanja z Evropsko komisijo glede zaveze o prodaji banke do konca tega leta, ki jo je vlada Alenke Bratušek podala ob državni sanaciji banke v letu 2013. Predsednik parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Branko Grims pa je v zadnjem tednu tudi obelodanil sume, da naj bi se v letih 2009 in 2010 prek NLB oprala milijarda dolarjev. Šlo naj bi za nakazila ene iranskih bank pod embargom prek NLB na približno devet tisoč naslovov. Takratno vodstvo NLB – predsednik uprave je bil Božo Jašovič, ob državi pa je bila lastnica banke tudi belgijska KBC – je po njegovih besedah takšno dogajanje ves čas zagovarjalo, sporne transakcije pa naj bi potekale ob vednosti mednarodnih varnostno-obveščevalnih služb. Grims je ob tem še opozoril, da je z omenjenim pranjem denarja nekdo verjetno prejel tudi od 50 do 300 milijonov dolarjev provizije.

Na dopustu snemal predsednikovo rezidenco

POP TV je ta teden razkril, da je makedonska policija sredi aprila prijela slovenskega agenta varnostne in obveščevalne službe, ki je z dronom s pritrjeno kamero snemal v bližini počitniške rezidence makedonskega predsednika Gjorgeja Ivanova na Ohridskem jezeru. V Makedoniji naj bi ga najprej osumili vohunjenja, nazadnje pa so ga le oglobili. Po poročanju POP TV se je Slovenec makedonskim policistom celo predstavil kot agent slovenske varnostne in obveščevalne službe, ob tem pa se identificiral z Natovo člansko izkaznico in razložil, da je sicer na misiji v Neaplju. V Makedoniji naj bi bil na dopustu. Dron je njegov, spuščal pa ga je z otrokom, je še razložil makedonskim policistom. Slovenec je po izpustitvi na prostost in plačilu 500 evrov globe z družino takoj zapustil Makedonijo, je še poročal POP TV. Na ministrstvu za obrambo sicer zatrjujejo, da Slovenec ni deloval pod krinko, prav tako ga ne bodo sankcionirali.

Prevzeli novo skupino beguncev

V Slovenijo je v torek zvečer iz Grčije prispela nova skupina beguncev v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v EU. Gre za 13 državljanov Sirije, med njimi so pretežno družine, ki bodo v Sloveniji vložili prošnjo za mednarodno zaščito, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. K nam je bilo doslej premeščenih 199 oseb, in sicer 35 državljanov Eritreje iz Italije ter 141 državljanov Sirije, 17 državljanov Iraka in šest oseb brez državljanstva iz Grčije. Premestitev beguncev je mehanizem solidarnosti znotraj EU, po vladnem načrtu pa naj bi jih do konca leta iz Italije in Grčije skupaj premestili 567.