Janez Trdina proti zatiranju narodnostnega gibanja

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 3. junij 2017 / 15:00  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (101)

Tudi Dolenjci imajo Janeza Trdino za svojega. Pisatelj, narodopisec in zgodovinar je namreč pomemben del življenja preživel v Novem mestu, kjer je leta 1905 tudi umrl. Med drugim je napisal tudi Bajke in povesti o Gorjancih. Po izvoru je bil Gorenjec. Utemeljitelj slovenske umetne pripovedke na ljudski podlagi in slovenske spominske proze se je rodil 29. maja 1830 v Mengšu srednjemu kmetu Andreju in Mici, rojeni Kcel iz Trzina, kot tretji od osmero otrok. Bil je nekoliko poseben človek, ki je zrela leta preživljal v dobi Bachovega absolutizma in zatiranja narodnostnega gibanja. To je vtisnilo pečat njegovi osebnosti.

Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Namenili so ga za šolanje, vendar je iz samostanske normalke v Kamniku že po nekaj tednih ušel. V ljubljanski normalki je bil že odlikovan. Tudi v gimnaziji v letih 1842–1849 je bil prvi ali med prvimi učenci. Nanj sta zlasti vplivala zgodovinar in geograf F. Heinrich ter L. Martinak, ki sta navajala dijake k slovenskemu pisanju, medtem, ko jih je Janez Kersnik ob pouku prirodoznananstvenih predmetov utrjeval v domoljubju. Vzdrževal se je skoraj sam s korepeticijami in inštrukcijami, od četrtega gimnazijskega razreda dalje pa je imel štipendijo. Od doma skoraj ni dobival ničesar, saj mu je mati umrla leta 1845, oče pa 1849.

Po maturi se je odločil za študij zgodovine in zemljepisa. Tudi na Dunaju se je vzdrževal z inštrukcijami, pisateljevanjem, slovarskim delom pri Miklošiču in s štipendijo ter živel razmeroma dobro. Leta 1853 je zaključil študij na Dunaju. Prejel je diplomo za pouk zgodovine in zemljepisa. Že pred počitnicami je prejel vabilo direktorja varaždinske gimnazije Muzlerja, da nastopi suplentsko mesto v Varaždinu.

O nalogah svojega življenjskega poklica je mnogo razmišljal in si že na začetku zastavil jasne smernice, da bo »ob vsaki priložnosti oznanjeval in zasajal v mlada srca slovanski patriotizem«. Učence je želel seznaniti z vsemi pojmi politične in vsake druge svobode, jim vcepiti sovraštvo zoper narodno zatiranje in zatiralce. Najprej je bil suplent v Varaždinu, potem pa profesor na Reki. Leta 1867 so ga predčasno upokojili, ker je bil ovaden, da je narodno zaveden. S pokojnino 315 goldinarjev na leto se je jeseni 1867 skupaj z reškim krčmarjem Florijanom Virkom preselil v Bršljin pri Novem mestu, leta 1871 pa v Novo mesto, kjer je živel do smrti.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Begunjah na Gorenjskem se je 29. 5. 1850 rodil škof, politik in publicist Anton Bonaventura Jeglič.

Na Vrhpoljah pri Kamniku se je 30. 5. 1892 rodil politik, kamniški župan Ferdinand (Nande) Novak. Leta 1932 je bil razrešen s funkcije župana, potem ko je zavrnil kandidaturo za poslanca kamniškega okraja na Živkovičevi listi. Zaprli so mu tudi gostilno.

V Kapli vasi (danes Komenda) se je 1. 6. 1885 rodil kulturni delavec, politik, poslanec, komendski župan Janez (Ivan) Štrcin. Bil je ena osrednjih osebnosti na Komendskem v obdobju pred drugo svetovno vojno.