Od Evrope do abstrakcije

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 1. junij 2017 / 15:40  

V Galeriji Družina v Ljubljani so minuli teden odprli razstavo del akademskega slikarja Ferda Mayerja (1927–1994).

Ljubljana – Z razstavo, ki je posvečena devetdeseti obletnici slikarjevega rojstva, so prvič doslej v Galeriji Družina na ogled dela akademskega slikarja Ferda Mayerja, enega predstavnikov prve povojne generacije na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Dolga leta je bil likovni pedagog v Kamniku, kjer je živel in ustvarjal, zadnjih nekaj let vse do prerane smrti pa je svoj ustvarjalni mir našel v Lomu pod Storžičem. Več kot štirideset del iz njegove sicer obsežne likovne zapuščine sta za razstavo odbrali slikarjeva vdova Danica Mayer in hči Smiljana Mayer Škofic.

Izjemen slikarski opus, ki ga je zapustil, obsega umetniška dela najrazličnejših izrazov in tehnik, obvladal je tako olje kot akvarel, bil odličen v grafiki, slikal je realistične motive krajin in podeželske arhitekture, segal pa je tudi po abstrakciji in v njih iskal umetniško svobodo. »Mayer je podpisal na stotine olj, akvarelov, pastelov, gvašev, temper, grafik skupaj z odličnimi monotipijami in risbami ter celo kiparskimi deli,« je o umetnikovem delu zbranim med drugim spregovorila dobra poznavalka Mayerjevega ustvarjanja Melanija Primožič, ki dodaja, da ta pomembna slikarjeva zapuščina, ki jo sestavljajo portreti in avtoportreti, akti, interieri, krajine, mediteranske vedute, tihožitja, figuralne in abstraktne kompozicije, čaka, da jo odkrijemo in jo postavimo na ogled tistim, ki jim jo je pokojni umetnik vse življenje namenjal – nam vsem.

»V izboru je predstavljenih nekaj ključnih del ter del, ki opozarjajo na njegov slogovni razvoj, recimo od drznih realističnih interpretacij v prvih letih po akademiji, in to na velikih formatih, ki takrat niso bili značilni, pa do abstrakcije. Zato je na razstavi tudi slika Pariz v noči iz leta 1960, ko je bil tam na študijskem potovanju. V šestdesetih letih so nastajale bolj abstraktne kompozicije, v sedemdesetih pa se je spet vrnil k človeški figuri – lep primer je tu alegorija Evrope iz leta 1973. Približeval se je abstrakciji, a ohranjal stik s predmetnim svetom, figuro,« je povedal ddr. Damir Globočnik. V prvem delu galerije so na ogled sicer redkeje razstavljene monotipije, pri katerih gre večinoma za abstraktno motiviko, pri starejših delih pa so prisotne tudi figure, ženski obrazi, različni simboli, kot je golob miru in podobno.

Razstavo je odprl ljubljanski nadškof Stanislav Zore z besedami: »Umetnost je dialog z resničnostjo in tistim, kar je v umetniku samem takrat, ko ta ustvarja.« Govoril je o dialogu med umetnostjo in tistim, ki stoji pred umetnino in jo opazuje, ob tem pa je poudaril, da je lahko umetnost tista, ob kateri lahko stopimo tudi v dialog s samim seboj. Razstava bo na ogled do 17. junija.