Z načrtom določajo tudi usmeritve za strojno sečnjo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 29. maj 2017 / 11:07  

Gozdnogospodarski načrt za enoto Pokljuka, ki je v postopku sprejemanja, določa tudi usmeritve za strojno sečnjo. Gozdarjem bo pri odločitvi za tovrstno sečnjo v pomoč tudi karta o občutljivosti tal.

Bled – V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutek gozdnogospodarskega načrta enote Pokljuka za obdobje 2016–2025. Načrt je bil po sklepu ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana od 6. do 19. maja javno razgrnjen na sedežu enote na Bledu, ob zaključku razgrnitve pa je bila prejšnji petek še javna obravnava. Lastniki gozdov in drugi zainteresirani so v času javne razgrnitve in na javni obravnavi lahko dali predloge in pripombe na osnutek načrta. Predlog načrta bo določil svet območne enote zavoda, načrt pa bo dokončno sprejel minister. Kot je na javni obravnavi povedal Andrej Gartner, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje v blejski enoti zavoda, se jim je izdelava načrta nekoliko zavlekla, ker so čakali na odločitev ministrstva za okolje in prostor, da za načrt ni potrebna celovita presoja vplivov na okolje.

Na Pokljuki je veliko interesov

»Pokljuka je za gozdarsko načrtovanje ena najzahtevnejših gozdnogospodarskih enot na blejskem območju,« je na javni obravnavi dejala Branka Jerala, ki je vodila izdelavo načrta, in ob tem poudarila, da je na Pokljuki veliko interesov, a je z usklajevanjem teh interesov možno zmanjšati konflikte v prostoru. Enota Pokljuka obsega 4674 hektarjev gozdov v katastrskih občinah Zgornje Gorje, Bohinjska Bela, Gorjuše, Bohinjska Češnjica in Bohinjska Srednja vas, od tega jih je po zadnjih podatkih nekaj manj kot štiri tisoč hektarjev v lasti Ljubljanske nadškofije. Lesna zaloga je visoka, 514 kubičnih metrov na hektar, a se je v primerjavi z letom 2006 znižala za 16 »kubikov«; enako velja za letni prirastek, ki se je v obdobju 2006–2016 zmanjšal z 10,5 na 8,8 kubičnega metra na hektar. V lesni zalogi gospodarskih gozdov je skoraj 97 odstotkov smreke. V minulem desetletnem obdobju 2006–2015 so lastniki gozdov v enoti Pokljuka posekali 328 tisoč kubičnih metrov drevja – osem odstotkov več, kot je določal načrt, vendar so kar 73 odstotkov celotnega poseka predstavljale sanitarne sečnje, med katerimi so prevladovale sečnje zaradi vetroloma in snegoloma ter čezmerne razmnožitve lubadarja. Za obdobje 2016–2025 načrt zvišuje možni posek na 349.390 kubičnih metrov, polega tega pa še 210 »kubikov« poseka v varovalnih gozdovih, katerih površina naj bi se z novim načrtom povečala za 90 hektarjev.

Prednosti in slabosti strojne sečnje

»Temeljni problemi v enoti Pokljuka so mehanska in biološka nestabilnost sestojev, neenakomerna intenzivnost gospodarjenja, velik delež starih sestojev, spremenjena drevesna sestava, strojna sečnja, močno poudarjene okoljske in socialne vloge gozdov in oteženo naravno pomlajevanje zaradi divjadi in paše v gozdu,« je dejala Branka Jerala in ob tem dodala, da strojna sečnja poleg prednosti v primerjavi s klasičnimi oblikami dela (večja učinkovitost, boljša ekonomičnost, hitrejša sanacija ujm itd.) prinaša tudi nekatere slabosti (prevelike poškodbe tal, povečan delež poškodb debel in koreničnikov dreves, prevelika intenziteta sečnje ...). Da bi bilo slabosti čim manj, so v načrtu določili usmeritve za strojno sečnjo. V ta namen so izdelali karto, ki glede na občutljivost tal določa območja, kjer je strojna sečnja možna samo v primeru ustrezno suhih tal, območja, kjer je možna v primeru zamrznjenih tal ali tal z vsaj pol metra snežne odeje, in območja, kjer tovrstna sečnja ni dovoljena. V usmeritve so tudi zapisali, da naj strojni sečnji dajejo prednost predvsem pri sanaciji ujm in da naj strojno sekajo le tam, kjer je intenziteta poseka vsaj 40 kubičnih metrov na hektar.

Manj dreves, manjši prirastek

Javne obravnave osnutka načrta sta se udeležila le predstavnika Gozdnega gospodarstva Bled, ki upravlja in gospodari z nadškofijskimi gozdovi. Tehnični direktor GG-ja Aleš Kadunc je dejal, da se jim je še pred leti zdelo, da je Pokljuka varna pred lubadarjem, a zdaj tudi to ne velja več. »S strojno sečnjo bo manj problemov, če jo bomo načrtovali brez fige v žepu. Tudi v gozdarstvu se moramo navaditi živeti s tehnološkimi spremembami, nekateri govorijo že celo o laserskem podiranju dreves,« je dejal Kadunc, ki je načrtovalce tudi vprašal, zakaj se je na Pokljuki v zadnjem desetletju zmanjšal letni prirastek. V zavodu za gozdove so pojasnili, da se je znižal zato, ker se je zaradi posledic naravnih ujm zmanjšalo tudi število dreves. »Prav zato bi v gorskih gozdovih morali ohranjati večje število dreves, del tudi kot rezervo za primer naravnih ujm«,« je dejal Andrej Gartner.

Problemi Pokljuke presegajo gozdarski načrt

»Iz pojmovanja, da je Pokljuka »naša«, izhaja tudi veliko problemov v gozdarstvu. Načrt premalo izpostavlja probleme, ki jih prinaša širša dostopnost. Nismo za avstrijski model »vse prepovedano«, ampak za določene omejitve,« je dejal vodja proizvodnje v GG-ju Franci Pogačnik in poudaril, da gozdarstvo nima nobene besede pri določanju prometnega režima na Pokljuki in da načrt tudi premalo poudarja probleme debelega drevja, gozdne paše, odprtosti gozdov in potrebo po pomlajevanju varovalnih gozdov. Kot je ob tem dejal Andrej Gartner, gozdarski načrt ne more rešiti problemov, ki jih Pokljuki povzroča vse večji obisk, ampak je to »stvar« širšega ureditvenega oziroma upravljavskega načrta, pri katerem bi morala sodelovati tudi občina in zavod Triglavski narodni park. Kar zadeva gozdno pašo, gozdarji opozarjajo na problem, vendar po Gartnerjevem mnenju verjetno pri pristojnih ustanovah in službah ni dovolj volje, da bi ga rešili.