Ivan Grohar, Macesen, 1904, olje, platno, 110 cm x 98 cm, Narodna galerija, Ljubljana. Gre za »kompozitno« krajino, sestavljeno iz delov dejanske soriške krajine. / Foto: Narodna galerija

Podobe iz slovenskega Barbizona

Groharjevo 150-letnico počastimo z objavo cele galerije fotografij njegovih del, ki so nastala v »slovenskem Barbizonu« …

Pot sejalca
V Narodni galeriji (NG) bodo 15. junija predstavili projekt Pot sejalca, ki je del Evropske impresionistične poti. NG je že dve leti članica te poti; njen cilj je po-vezati kraje po Evropi, kjer so živeli in ustvarjali impresionistični slikarji in kjer hranijo njihova dela. Organizacija Eau & Lumiere s sedežem v Parizu v tem projektu povezuje že 29 muzejev in institucij v sedmih evropskih državah. Etapa po Sloveniji je v prvi fazi namenjena slikarju Ivanu Groharju (Škofja Loka, Sorica, Bohinj, Koprivnik, Bled, Brezje, Ljubljana).

Ostaja samo še vprašanje, ki smo si ga zastavili že večkrat, vendar nismo nanj nikoli zadovoljivo odgovorili: Zakaj se je vse to likovno razkošje dogajalo ravno v Škofji Loki in njeni okolici? Genius loci?

»To je prava pomlad našega slikarstva, ver sacrum naše sodobne umetnosti, kateri je bil žrtvovan kot najžlahtnejša mladika prav Grohar. Žariščnica slovenskega impresionizma je okrog 1904/1906 v njegovem Barbizonu – Škofji Loki; najdejavnejši motor pa je bil Ivan Grohar.« (Andrej Pavlovec)

Kje in kaj je »slovenski Barbizon«? Odgovor poiščemo s pomočjo zdaj že legendarnega Andreja Pavlovca (1929–1995), ki so mu že za življenja rekli kar »poslednji loški graščak«. Danes bi rekli direktor Loškega muzeja, Andrej pa je bil več kot to. Po stroki je bil umetnostni zgodovinar in je tudi veliko pisal. Če bi kdo sestavil njegovo bibliografijo, bi videli, da je največ likovnih ocen, napisanih pred razstavami ali ob njih. Mnoge je prebral, ko je razstave odpiral, druge so bile tudi objavljene, največ na straneh Gorenjskega glasa; eden njegovih najbolj tehtnih prispevkov k umetnostnozgodovinski stroki pa je, kolikor je meni poznano, razprava Škofja Loka – slovenski Barbizon, napisana ob stoti obletnici rojstva slovenskega slikarja Riharda Jakopiča, objavljena v Loških razgledih XVI (1969). V njej je najprej pojasnil, od kod in od kdaj to laskavo poimenovanje. Pavlovec domneva, da ga je prvi uporabil dr. France Mesesnel, ko je 1940 pisal o Mateju Sternenu: »Ko je poleti živel v deviški prirodi svoje domovine, je Sternen slikal krajine in portrete ter družil z drugimi slovenskimi impresionisti, s katerimi ga je vezala sorodnost umetniških teženj. Kot ostali je tudi on živel izven mesta /.../, odhajal na Godešče pri Škofji Loki in tako nadaljeval delovno tradicijo slovenskega Barbizona.«

Pavlovec je ta fenomen natančneje raziskal in ga časovno omejil na »tri leta od 1904 do 1906, širše pa na prvo desetletje 20. stoletja ... To je čas prijateljskih povezav in skupnih naporov za osvojitev tehničnega načina 'slikanja svetlobe' in borb za priznanje v sredini, ki jih ne razume in jih odklanja. To je prava umetniška pomlad našega slikarstva, dobesedni ver sacrum naše sodobne umetnosti, kateri je bil žrtvovan kot najžlahtnejša mladika prav Ivan Grohar. Žariščnica slovenskega impresionizma je okrog 1904/1906 v njegovem Barbizonu – Škofji Loki; najdejavnejši motor pa je bil Ivan Grohar.« Pavlovec v nadaljevanju pojasni, kako se je zgodil prehod od romantičnega k realističnemu in od tega k impresionističnemu načinu slikanja krajine. Poudari vezno vlogo, ki jo je med slovenskimi slikarji v tem oziru odigral Poljanec Jurij Šubic, ko se je leta 1882 odpravil v Normandijo »slikat naravo v naravi, portretirat jo, bi mogli reči na njenem domu in ne v svoji delavnici in se je tako znašel pred problemom svetlobe in barve ter se ga odločno polotil. Naše realistično slikarstvo si na začetku svoje poti sploh ni moglo predstavljati tako mogočnega plazu luči in barv, kakršnega je Jurij ujel v sliki Pred lovom, ki nosi pečat novih plenerističnih prizadevanj.«

Če je bil Grohar »motor« teh prizadevanj, je bil njih glava Jakopič, uda pa Jama in Sternen. »Po ponesrečeni drugi razstavi, ki je okrepila spoznanje mladih slovenskih slikarjev, da ne morejo sprejeti nikakršnega kompromisa, se je Jakopič za stalno naselil v Škofji Loki. V okolici Škofje Loke je poslej slikal naravo ter s svojimi deli izpodbijal veljavo vedutnemu slikarstvu, ki je bilo ukoreninjeno v prejšnjih časih. Čisti študij pokrajine v sami naravi in problem optičnega pojava z zračnimi in svetlobnimi mikavnostmi je potiskal v ozadje morfologično, historično in žanrsko vsebino krajine. Lepote, ki so lastne kraju in samemu trenutku ustvarjanja, je podajal brez izmišljenih idejnih primesi. Vse slikarsko iskanje se je prevesilo v nekakšen program, ki mu je bilo izhodišče spoznanje, da s sredstvi preteklosti ne moremo več doseči tistega, kar slikarju veleva njegovo oko. Program je bil hkrati nujen in radikalen in je ob Jakopičevem zorenju spoznanj o barvnih in tehničnih posebnostih slikarstva tako preplašil občinstvo, da je po sodobnem poročilu 'spačeno lice slovenskega filistra, na katerem je igrala zloba in zabitost v lepi harmoniji svoje melodije, zasledovalo slovenske umetnike podnevi in ponoči; ljudje so se čutili osebno užaljeni zaradi produktov moderne umetnosti'.«

Jakopičeva naselitev v Škofji Loki je bila torej epohalnega pomena. »Jakopič je v zavesti svoje mlade pogumnosti zasanjal idealno slovensko umetnost in zbral okoli sebe svojo skupino, na katero je Jakopičev odhod na deželo sugestivno vplival. Kmalu sta v Škofji Loki slikala, kot že rečeno, tudi Sternen in Grohar. Pomen izselitve iz središča, ki je bila videti kot kapitulacija v banalnem boju s publiko in pa tudi z umetnostno starino, je bilo dejanje veličine in spoznanje višjega pomena ...« Ostaja samo še vprašanje, ki smo si ga zastavili že večkrat, vendar nismo nanj nikoli zadovoljivo odgovorili: Zakaj se je vse to likovno razkošje dogajalo ravno v Škofji Loki in njeni okolici? Genius loci?

P. S. Zahvaljujemo se Narodni galeriji v Ljubljani in njenima sodelavkama Živi Rogelj in Jassmini Marijan, ki nam je prijazno posredovala kakovostne posnetke Groharjevih del.

Oddajte svoj komentar

Kranj 13°

oblačno
vlažnost: 98 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

13/21

ponedeljek

11/23

torek

11/22

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

IZLETI / Naklo, 25. junij 2018

Kolesarski izleti nakljanskih upokojencev

PRIREDITVE / Šenturška Gora, 25. junij 2018

Palačinke na dan državnosti

IZLETI / Naklo, 25. junij 2018

S kolesom po občini Naklo

IZLETI / Mojstrana, 25. junij 2018

Rajže po poteh Triglavskih pravljic

PRIREDITVE / Kranj, 26. junij 2018

Aktivnosti Medgeneracijskega centra

IZLETI / Preddvor, 26. junij 2018

Pohod v dolino Voje

IZLETI / Kranj, 26. junij 2018

Kolesarski izlet

PREDAVANJA / Kranj, 27. junij 2018

Z magijo znanja do blagostanja

 

 
 

 

 
 
 

Udba in bela tehnika / 19:02, 24. junij

Kaj tudi ti Brut?

Gospoda cenim kot profesorja in ekonomista. Dober retorik in nekoč steber Pravne fakultete.

Iz pod njegoveg...

Državnozborskim volitvam ob rob / 09:13, 24. junij

G Jelka Logar,
Slovenija ne potrebuje gulash segedin prihodnosti, sovražnega govora, žaljenja, razprodaje kar še ni prodanega, amerikaniz...

Brez odškodnine za rušenje / 14:54, 11. junij

DARS je z najemnikoma podpisal pogodbo, ki se je ni držal. Seveda je DARS telekomunikacijski družbi brez težav pomagal izpeljati postopke, d...

Kamnolom se lahko širi / 07:54, 7. junij

Kamnolom takoj zapreti in začeti s renaturacijo hriba. Kakšna širitev, ste nori?

Marko Butinar častni občan / 17:55, 6. junij

Kje je pa poj Leon Knap!

Marko Butinar častni občan / 15:55, 6. junij

Čestitke, Marko !

Kamnolom se lahko širi / 18:04, 4. junij

K A T A S T R O F A !!!! ZAPRETI KAMNOLOM !