Ivan Grohar, Macesen, 1904, olje, platno, 110 cm x 98 cm, Narodna galerija, Ljubljana. Gre za »kompozitno« krajino, sestavljeno iz delov dejanske soriške krajine. / Foto: Narodna galerija

Podobe iz slovenskega Barbizona

Groharjevo 150-letnico počastimo z objavo cele galerije fotografij njegovih del, ki so nastala v »slovenskem Barbizonu« …

Pot sejalca
V Narodni galeriji (NG) bodo 15. junija predstavili projekt Pot sejalca, ki je del Evropske impresionistične poti. NG je že dve leti članica te poti; njen cilj je po-vezati kraje po Evropi, kjer so živeli in ustvarjali impresionistični slikarji in kjer hranijo njihova dela. Organizacija Eau & Lumiere s sedežem v Parizu v tem projektu povezuje že 29 muzejev in institucij v sedmih evropskih državah. Etapa po Sloveniji je v prvi fazi namenjena slikarju Ivanu Groharju (Škofja Loka, Sorica, Bohinj, Koprivnik, Bled, Brezje, Ljubljana).

Ostaja samo še vprašanje, ki smo si ga zastavili že večkrat, vendar nismo nanj nikoli zadovoljivo odgovorili: Zakaj se je vse to likovno razkošje dogajalo ravno v Škofji Loki in njeni okolici? Genius loci?

»To je prava pomlad našega slikarstva, ver sacrum naše sodobne umetnosti, kateri je bil žrtvovan kot najžlahtnejša mladika prav Grohar. Žariščnica slovenskega impresionizma je okrog 1904/1906 v njegovem Barbizonu – Škofji Loki; najdejavnejši motor pa je bil Ivan Grohar.« (Andrej Pavlovec)

Kje in kaj je »slovenski Barbizon«? Odgovor poiščemo s pomočjo zdaj že legendarnega Andreja Pavlovca (1929–1995), ki so mu že za življenja rekli kar »poslednji loški graščak«. Danes bi rekli direktor Loškega muzeja, Andrej pa je bil več kot to. Po stroki je bil umetnostni zgodovinar in je tudi veliko pisal. Če bi kdo sestavil njegovo bibliografijo, bi videli, da je največ likovnih ocen, napisanih pred razstavami ali ob njih. Mnoge je prebral, ko je razstave odpiral, druge so bile tudi objavljene, največ na straneh Gorenjskega glasa; eden njegovih najbolj tehtnih prispevkov k umetnostnozgodovinski stroki pa je, kolikor je meni poznano, razprava Škofja Loka – slovenski Barbizon, napisana ob stoti obletnici rojstva slovenskega slikarja Riharda Jakopiča, objavljena v Loških razgledih XVI (1969). V njej je najprej pojasnil, od kod in od kdaj to laskavo poimenovanje. Pavlovec domneva, da ga je prvi uporabil dr. France Mesesnel, ko je 1940 pisal o Mateju Sternenu: »Ko je poleti živel v deviški prirodi svoje domovine, je Sternen slikal krajine in portrete ter družil z drugimi slovenskimi impresionisti, s katerimi ga je vezala sorodnost umetniških teženj. Kot ostali je tudi on živel izven mesta /.../, odhajal na Godešče pri Škofji Loki in tako nadaljeval delovno tradicijo slovenskega Barbizona.«

Pavlovec je ta fenomen natančneje raziskal in ga časovno omejil na »tri leta od 1904 do 1906, širše pa na prvo desetletje 20. stoletja ... To je čas prijateljskih povezav in skupnih naporov za osvojitev tehničnega načina 'slikanja svetlobe' in borb za priznanje v sredini, ki jih ne razume in jih odklanja. To je prava umetniška pomlad našega slikarstva, dobesedni ver sacrum naše sodobne umetnosti, kateri je bil žrtvovan kot najžlahtnejša mladika prav Ivan Grohar. Žariščnica slovenskega impresionizma je okrog 1904/1906 v njegovem Barbizonu – Škofji Loki; najdejavnejši motor pa je bil Ivan Grohar.« Pavlovec v nadaljevanju pojasni, kako se je zgodil prehod od romantičnega k realističnemu in od tega k impresionističnemu načinu slikanja krajine. Poudari vezno vlogo, ki jo je med slovenskimi slikarji v tem oziru odigral Poljanec Jurij Šubic, ko se je leta 1882 odpravil v Normandijo »slikat naravo v naravi, portretirat jo, bi mogli reči na njenem domu in ne v svoji delavnici in se je tako znašel pred problemom svetlobe in barve ter se ga odločno polotil. Naše realistično slikarstvo si na začetku svoje poti sploh ni moglo predstavljati tako mogočnega plazu luči in barv, kakršnega je Jurij ujel v sliki Pred lovom, ki nosi pečat novih plenerističnih prizadevanj.«

Če je bil Grohar »motor« teh prizadevanj, je bil njih glava Jakopič, uda pa Jama in Sternen. »Po ponesrečeni drugi razstavi, ki je okrepila spoznanje mladih slovenskih slikarjev, da ne morejo sprejeti nikakršnega kompromisa, se je Jakopič za stalno naselil v Škofji Loki. V okolici Škofje Loke je poslej slikal naravo ter s svojimi deli izpodbijal veljavo vedutnemu slikarstvu, ki je bilo ukoreninjeno v prejšnjih časih. Čisti študij pokrajine v sami naravi in problem optičnega pojava z zračnimi in svetlobnimi mikavnostmi je potiskal v ozadje morfologično, historično in žanrsko vsebino krajine. Lepote, ki so lastne kraju in samemu trenutku ustvarjanja, je podajal brez izmišljenih idejnih primesi. Vse slikarsko iskanje se je prevesilo v nekakšen program, ki mu je bilo izhodišče spoznanje, da s sredstvi preteklosti ne moremo več doseči tistega, kar slikarju veleva njegovo oko. Program je bil hkrati nujen in radikalen in je ob Jakopičevem zorenju spoznanj o barvnih in tehničnih posebnostih slikarstva tako preplašil občinstvo, da je po sodobnem poročilu 'spačeno lice slovenskega filistra, na katerem je igrala zloba in zabitost v lepi harmoniji svoje melodije, zasledovalo slovenske umetnike podnevi in ponoči; ljudje so se čutili osebno užaljeni zaradi produktov moderne umetnosti'.«

Jakopičeva naselitev v Škofji Loki je bila torej epohalnega pomena. »Jakopič je v zavesti svoje mlade pogumnosti zasanjal idealno slovensko umetnost in zbral okoli sebe svojo skupino, na katero je Jakopičev odhod na deželo sugestivno vplival. Kmalu sta v Škofji Loki slikala, kot že rečeno, tudi Sternen in Grohar. Pomen izselitve iz središča, ki je bila videti kot kapitulacija v banalnem boju s publiko in pa tudi z umetnostno starino, je bilo dejanje veličine in spoznanje višjega pomena ...« Ostaja samo še vprašanje, ki smo si ga zastavili že večkrat, vendar nismo nanj nikoli zadovoljivo odgovorili: Zakaj se je vse to likovno razkošje dogajalo ravno v Škofji Loki in njeni okolici? Genius loci?

P. S. Zahvaljujemo se Narodni galeriji v Ljubljani in njenima sodelavkama Živi Rogelj in Jassmini Marijan, ki nam je prijazno posredovala kakovostne posnetke Groharjevih del.

Oddajte svoj komentar

Kranj 19°

jasno
vlažnost: 56 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

6/26

petek

6/26

sobota

7/27

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Gorenjska, 20. april 2018

Medgeneracijske prireditve

GLASBA / Tržič, 20. april 2018

Glasbeni večer v Tržiškem muzeju

PRIREDITVE / Mojstrana, 20. april 2018

Varstvo zavarovanih in ogroženih rastlin

PRIREDITVE / Gorenjska, 20. april 2018

Medgeneracijske prireditve

GLEDALIŠČE / Medvode, 20. april 2018

Kos

OBVESTILA / Radovljica, Škofja Loka, 20. april 2018

Test hoje na dva kilometra

IZLETI / Kranj, 21. april 2018

Rehabilitacijski izlet MDI Kranj

IZLETI / Šenčur, 21. april 2018

Iz Šenčurja v Šenčur v Italiji

 

 
 

 

 
 
 

Poklonili so se junakom v obroču / 23:21, 17. april

Šele potem, ko se bodo njihovi predstavniki distancirali od zločinov komunizma pred, med in po koncu druge svetovne vojne.

Poklonili so se junakom v obroču / 16:38, 12. april

Večna slava junakom !

Janez Janša: smer ni prava / 06:37, 11. april

Fanta, ki iščeta v Cerkljah glasove sta se zmotila v letnici. SDS je v Cerkljah nekaj pomenila, ko je bil Čebulj v stranki, pa je že dolgo tega kar je prišel k pameti...

Janez Janša: smer ni prava / 16:25, 8. april

Ves čas po osamosvojitvi razen petih let, levica išče, pa ne zna in ne zmore najti prave poti. In je tudi nikoli ne bo.

Širijo sporočilo miru / 14:31, 8. april

Za denar naj se oglasijo kar pri Sorosu, ki jih tudi financira.

Previdno pri nabiranju čemaža! / 14:30, 8. april

Čemaž je divji česen. Najlažje se ga loči od drugih podobnih rastlin, po tem da zmečkamo list in ga povohamo. Mora imeti izrazit vonj po čes...

Janez Janša: smer ni prava / 09:34, 7. april

JJ čas je za pokoj, Slovenija bo brez tebe sama našla pravo pot...