Slaba odprtost gozdov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 15. maj 2017 / 16:23  

V gozdnogospodarski enoti Zali Log v občini Železniki so v zadnjih desetih letih zgradili 8,2 kilometra novih gozdnih cest, kar je za gorenjske in slovenske razmere zelo veliko, a kljub temu je še vedno četrtina gozdov v enoti brez gozdnih prometnic. Prav od gradnje gozdnih cest in vlak je veliko odvisno, kako uspešno bodo lastniki uresničili načrt enote, ki predvideva za prihodnje desetletje za polovico večji možni posek kot v minulem desetletju.

Železniki – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutek gozdnogospodarskega načrta za enoto Zali Log za obdobje 2016–2025, na katerega lastniki gozdov in drugi zainteresirani še vedno lahko dajo predloge in pripombe. Predlog načrta bo določil svet območne enote, dokončno pa ga bo sprejel minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.

Polovica (so)lastnikov ima manj kot hektar gozda

Enota Zali Log obsega 5821 hektarjev gozdov, od tega jih je 96 odstotkov v zasebni lasti, preostali so v lasti države in lokalnih skupnosti. V zasebnih gozdovih prevladujejo srednje velike in velike gozdne posesti, skoraj dve tretjini je velikih od deset do sto hektarjev. Od 1043 lastnikov in solastnikov jih ima 510 manj kot en hektar gozda. »Majhni lastniki večinoma niso ekonomsko odvisni od gozda, niso usposobljeni in opremljeni za delo v gozdu, ob ujmah počasneje ukrepajo v gozdovih kot drugi,« ugotavlja Boštjan Škrlep, vodja krajevne enote Železniki, in poudarja, da bi država z različnimi ukrepi, tudi davčnimi, morala spodbujati oblikovanje večjih gozdnih posesti. V enoti prevladujejo večnamenski gozdovi, le okoli smučišč Soriška planina in Cerkno so gozdovi s posebnim namenom, v katerih so ukrepi dovoljeni, 1681 hektarjev gozdov je na območju Nature 2000, omejitve veljajo tudi na območju Davče s Poreznom, ki je naravna vrednota državnega pomena.

Lesna zaloga v enoti je lani presegla 400 kubičnih metrov na hektar in je bila za 25 »kubikov« večja kot pred desetimi leti, letni prirastek je lani znašal 7,9 »kubika« na hektar in je v desetih letih porasel za desetino. Tako zaloga kot prirastek sta nad povprečjem kranjskega gozdnogospodarskega območja. V lesni zalogi je tri petine iglavcev in dve petini listavcev, med drevesnimi vrstami je največ smreke in bukve. Smreke je več kot polovica, 51 odstotkov, in jo je glede na sedanje strokovne usmeritve v gozdarstvu preveč.

Lastniki bodo lahko sekali občutno več

Lastniki gozdov bi lahko v minulem desetletju posekali 291 tisoč kubičnih metrov drevja, a so jih dejansko le 205 tisoč, načrt so torej izpolnili 70-odstotno. Posek se je občutno povečal v zadnjih dveh letih, največ zaradi gradnje daljnovoda Železniki–Bohinj, vetroloma in žledoloma ter pretirane razmnožitve lubadarja. »Večina v žledolomu poškodovanega drevja je pospravljena, zaradi čezmerne razmnožitve lubadarja smo lani posekali 31 tisoč kubičnih metrov iglavcev. Pojavljajo se še nova žarišča, a jih gozdarji in lastniki sproti odkrivamo in saniramo,« pravi Boštjan Škrlep in dodaja, da je v revirju Luša, kjer zavod nima revirnega gozdarja, trikrat več lubadarja kot drugje.

»V naslednjih desetih letih bodo lastniki lahko sekali še bistveno več, načrt predvideva povečanje možnega poseka na skoraj 438 tisoč kubičnih metrov, kar predstavlja v primerjavi s prejšnjim načrtom 50-odstotno povečanje,« pravi Matjaž Guček, glavni izdelovalec načrta za enoto Zali Log, in poudarja, da je večji posek smiseln zaradi visoke lesne zaloge in letnega prirastka in tudi velikega deleža debelega drevja v lesni zalogi.

Posek odvisen tudi od gradnje cest

Ali bodo lastniki dejansko sekali več, kot so v minulih desetletjih, je po Gučkovem mnenju odvisno tudi od gradnje gozdnih cest in vlak. V minulih desetih letih so v enoti zgradili šest gozdnih cest v skupni dolžini 8,2 kilometra in 89 kilometrov novih traktorskih vlak, še 13,6 kilometra so jih obnovili. Ker je četrtina gozdov še vedno zaprta z gozdnimi prometnicami, bi za optimalno gospodarjenje z gozdovi morali zgraditi na novo 22,7 kilometra cest, od tega prednostno 1,8 kilometra. »Z gradnjo gozdnih cest spodbudimo tudi posek, saj lastniki potlej, ko vložijo denar v gradnjo ceste, želijo s posekom del tega dobiti nazaj. Posledice poseka so tudi večje potrebe po gojitvenih delih,« pravi Boštjan Škrlep in opozarja, da so za gradnjo gozdnih cest preveč zapleteni postopki za pridobivanje dovoljenj. V krajevni enoti namenjajo veliko skrb tudi vzdrževanju gozdnih cest, tako ima vsaka cesta svojega cestarja, skupno jih je štirideset, ki zlasti pred napovedanimi daljšimi deževnimi obdobji opravijo na cestah veliko koristnih del.

Preveč debelega drevja

Načrtovalec Matjaž Guček kot glavne probleme v enoti izpostavlja poleg zaprtosti četrtine gozdov tudi nizko poseljenost območja in staranje kmečkih gospodarjev, posledica tega je tudi nizka intenziteta gospodarjenja z gozdovi. Za gojitvena in varstvena dela kažejo zanimanje le večji lastniki, ki so od gozda tudi ekonomsko odvisni, razlog za zelo nizko izpolnitev načrta pa je tudi stalno spreminjanje pogojev za sofinanciranje gojitvenih del. Območje, kjer živi jelenjad, se širi, jelenjadi je po mnenju lastnikov preveč, tudi zadnji popis objedenosti mladja, ki so ga naredili v zavodu, je pokazal, da se je objedenost v primerjavi s prejšnjim popisom povečala. Porušeno je razmerje razvojnih faz – preveč je starega, debelega drevja in premalo mladovja, drogovnjakov in sestojev v obnovi. Na nekaterih območjih je problematično naravno pomlajevanje gozdov. Za gozd predstavljajo vse večji »pritisk« rekreacija, vožnja v naravnem okolju in nabiralništvo, v številnih grapah bi bili potrebni ukrepi za preprečevanje erozije ...