Nagrada dr. Milanu Sagadinu

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Slovenija / torek, 9. maj 2017 / 13:55  

Včeraj so v Narodni galeriji v Ljubljani podelili letošnjo nagrado in priznanja Slovenskega konservatorskega društva. Steletovo nagrado za življenjsko delo je prejel Kranjčan dr. Milan Sagadin. Med prejemniki priznanj tudi Nataša Koruza iz kranjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Ljubljana – Steletovo nagrado in priznanja Slovensko konservatorsko društvo vsako leto podeljuje strokovnjakom za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva. Društvo poleg nagrade običajno podeli še tri priznanja – dve priznanji strokovnjakom za njihove izstopajoče dosežke pri prenovah, ki so sad izvirnih strokovnih, tehnoloških ter drugih prizadevanj in iskanj pri ohranitvi in predstavitvi kulturne dediščine in naravnih vrednot v Republiki Sloveniji, in eno za lastnike ali druge državljane, ki s svojim zgledom pomagajo ohranjati slovensko kulturno dediščino. Letošnje leto je bilo v tem pogledu posebno, društvo je prejelo rekordno število predlogov, zato se je izvršni odbor na predlog komisije izjemoma odločil podeliti štiri priznanja.

Letošnji lavreat, prejemnik Steletove nagrade za življenjsko delo in vrhunske konservatorske dosežke kot pomembnega prispevka za ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine v Sloveniji je arheolog in umetnostni zgodovinar dr. Milan Sagadin, ki od vsega začetka svoje poklicne poti deluje na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju. Kot konservator arheolog je v zadnjih desetletjih sodeloval pri številnih arheoloških terenskih raziskavah in izkopavanjih na področju Gorenjske in Kranja. Z upornostjo, nenehnim strokovnim prepričevanjem in zgledom je Sagadin postal vodilni arheolog Gorenjske, je bilo med drugim povedano v obrazložitvi, o njegovi srčnosti v poklicu, ki ga opravlja, pa, da enako zavzeto pojasnjuje plastenje preteklosti mimoidočemu ob najdbah v blatnem jarku ali na dobro obiskanih predavanjih in pri izobraževanjih na območjih, kjer dela zavod.

»Seveda sem zelo vesel te nagrade. Predstavlja zadoščenje, da je bilo moje delo vendarle opaženo v strokovnih krogih, obenem pa mi pomeni obliž na rane razočaranj, ki jih je v naši službi veliko – na področju arheologije še zlasti. Ne delam pa si utvar, da pri izboru nagrajenca ne igra določene vloge tudi starost predlaganega kandidata,« je duhovit Milan Sagadin. »Če gledam vseh štirideset let, ki sem jih posvetil arheološki dediščini Gorenjske, se mi zdi, da so minila neverjetno hitro – saj se še v detajle spominjam prvih let dela, razmer, v katerih smo delali, sodelavcev, problemov ... Če pa pomislim na vsako raziskovano lokacijo posebej, je bilo dogodkov vendarle toliko, da je časovni okvir štirideset let kar pravšnja doba, v katero lahko strpam vse skupaj.«

Ajdna in raziskave Kranja

Kot je še povedal, mu je od vseh arheoloških najdišč, na katerih je delal, k srcu najbolj prirasla Ajdna nad Potoki. »Tam smo praktično iz nič, a z velikimi napori in navdušenjem, ustvarili izjemno atraktiven kulturni spomenik. Lani je minilo štirideset let od odkritja (raziskavo je takrat vodil pokojni arheolog Andrej Valič) in še vedno se trudimo, da bi to ''dete'' shodilo in se osamosvojilo – pri tem mislim na vključitev Ajdne v turistično ponudbo krajev v okolici,« pove nagrajenec. Da bi se o Ajdni lahko še pogovarjala, tudi o njegovem čustvenem odnosu do prebivalcev, ki so tam tragično končali. Ob tem je še dodal, da so druga rdeča nit njegovega delovanja zagotovo raziskave Kranja, kjer gre za sledove dogajanj evropskih razsežnosti.

Eno od Steletovih priznanj za leto 2016 prejme tudi Delovna skupina za sanacijo posledic žleda na vrtnoarhitekturni dediščini, v kateri je delovalo šest krajinskih arhitektov konservatorjev, med njimi tudi Nataša Koruza iz kranjske enote ZVKD. »Občutki ob priznanju, ki ga je prejela naša skupina konservatorjev krajinskih arhitektov, so mešani. Po eni strani se iskreno veselim pozornosti, ki je s tem usmerjena na pomen ohranjanja vrtnoarhitekturne dediščine – parkov in vrtov. Ta zvrst dediščine sicer pogosto ostaja v senci pozornosti, ki je običajno usmerjena v zgodovinske stavbe (gradove, graščine, dvorce, vile), čeprav gre za dva enako pomembna vidika iste zgodovinske celote. Po drugi strani pa mi je žal, da se takšen projekt lahko realizira šele potem, ko se zgodi nekaj res katastrofalnega. Žled je v letu 2014 samo na območju Gorenjske povzročil škodo na 16 enotah vrtnoarhitekturne dediščine. Prizadeti so bili parki na Bledu, v Radovljici, na Golniku, Brdu pri Kranju, Tržiču, Brdu pri Lukovici in Volčjem Potoku,« je povedala Nataša Koruza in dodala, »želim, da bi bil projekt odprave posledic škode po žledu spodbuda za bolj redno nego parkov in vrtov, še zlasti pa nego starih parkovnih dreves. Negovana drevesa niso le lepa, ampak tudi bolj zdrava in odporna v primeru žledu podobnim vremenskim neprilikam.«

Steletova priznanja so prejeli še Danijela Brišnik in Marjana Krumpestar za uspešno postavitev prezentacijskega paviljona na Glavnem trgu v Celju, Marija Režek Kambič za uspešno prenovo Narodnega doma v Ljubljani in nadgradnjo palače v celostno zasnovan kompleks Narodne galerije ter Saša Arsenovič za izjemen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine ožjega mestnega jedra Maribora. Pred podelitvijo so v galerijskih prostorih Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani odprli tudi razstavo o nagrajencih in njihovem delu.