Črna knjiga kapitalizma

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 7. maj 2017 / 16:25  

»Ruski predsednik Vladimir Putin, nekdanji komunist in agent KGB-ja, si je mel dlani, ko je gledal Donalda Trumpa in njegov predvolilni cunami, ki je Ameriko pognal na rob živčnega zloma in državljanske vojne. Putin si je verjetno rekel: Sovjetski zvezi v času hladne vojne ni uspelo zlomiti Amerike, zdaj pa bo Ameriko – z majhno pomočjo Donalda Trumpa – zlomila kar sama Amerika! Sovjetska zveza se je po nepotrebnem tako zelo trudila! Le počakati bi morala! / Toda ironično: natanko taka je bila logika hladne vojne, v kateri sta se žgala komunizem in kapitalizem. Sovjetska zveza je rekla: kapitalizem bo itak sam neizogibno propadel, zato se nikamor ne mudi. Le počakati je treba. / Amerika je rekla ravno nasprotno: komunizem bo itak sam neizogibno propadel, zato se nikamor ne mudi. Le počakati je treba. / In tako smo dobili hladno vojno, v kateri sta obe strani čakali, da druga neizogibno propade. / Ironija je v resnici še večja: do vojne med Ameriko in Rusijo ni prišlo v času hladne vojne, ko je bila prva kapitalistična, druga pa komunistična, toda povsem mogoče je, da bo do vojne med njima prišlo zdaj, ko sta obe kapitalistični.« (Str. 7)

Slovenci imamo s črnimi knjigami kapitalizma in komunizma posebno izkušnjo. Janez Ev. Krek je že leta 1895 objavil Črne bukve kmečkega stanu. »Dan za dnem vidimo, kako se pred našimi očmi vrše žalostne izpremembe, ki jih tvori kapital brezsrčno v poljedelskih vrstah …« Pred sto leti se je v Rusiji z revolucijo začelo obdobje, po koncu katerega je izšla Črna knjiga komunizma (1997). Knjigovodstvo žrtev komunizma, v katerem je slovenski delež relativno majhen, a ni zanemarljiv. Zdaj pa nam je Marcel Štefančič jr. napisal še Črno knjigo kapitalizma. Me prav zanima, kako bi jo predstavil filozof Peter Mlakar, pridigar v Štefančičevem Studiu City. Kako bi jo brala Veronika iz Recepcije? Denimo, da so bile Krekove bukve teza, Črna knjiga komunizma antiteza in da je ta knjiga sinteza naših skušenj z obema izmoma. Kako je Zahod izživljal svoje stalinistične fantazije – tak je podnaslov knjige, ki nam sporoča, da sta oba sistema dvojčka, da gre za dva obraza istega fenomena. Ob stoletnici oktobrske revolucije so v Rusiji v zadregi, kaj bi z njo; bolj kot doma jo bodo počastili na Zahodu, Kitajska je pa tako in tako najbolj dejavna sinteza obeh. Kapitalizem je zmagal, a njegova samoumevnost postaja neznosna, pravi naslov zadnjega poglavja. Aktualno!

Marcel Štefančič jr., Črna knjiga kapitalizma, UMco, Ljubljana, 2017, 564 strani