Franc Peternelj mlajši, Jurežev iz Davče, ob grobu duhovnikov Terčelja in Krašne, kamor so ju pokopali aprila leta 1947.

Skrivnostni pogreb v Davči

Preteklo soboto so se v Davči spomnili 70. obletnice pogumnega in humanega dejanja skupine vaščanov, ki je v popolni tajnosti, pod plaščem noči, prenesla posmrtne ostanke januarja leta 1946 umorjenih duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krašne na davško pokopališče.

Živi sta še dve priči skrivnega davškega pogreba pred 70 leti: moj sogovornik Franc Peternelj mlajši in Marica Prezelj, rojena Peternelj na Zakovkarjevi domačiji. Franc se spominja obeh duhovnikov, ki sta bila 6. januarja leta 1946 pred odhodom na tragično pot na kosilu pri njih, in je za venca, ki so ju položili na svežo gomilo, nabral bele rože, ki zrastejo v Davči takoj, ko skopni sneg.

Davča – Grob nasproti vhoda na pokopališče v Davči, v katerem počivata 7. januarja leta 1946 umorjena soriški in davški župnik Franc Krašna in njegov prijatelj duhovnik in kulturnik Filip Terčelj, ima razburljivo zgodovino. Njun zadnji dom je postal v torek, 29. aprila 1947, ko je njuni trupli skupina Davčanov v največji tajnosti iz potočne skalne razpoke v Štulčevi grapi, kamor so ju stlačili morilci in bi ju narasli potok slej ko prej odnesel za vekomaj, pokopala na davško pokopališče. Zadnji blagoslov jima je pred nekaj pogrebci, ki so upali in vedeli za dogodek na pokopališču, podelil tedanji soriški in davški župnik Ivan Skvarča. Pogreb je vpisal tudi v mrliško knjigo.

Ozadje, pomen in izvedbo skrivnostnega in za tedanje razmere nevarnega početja sta mi pojasnjevala upokojeni duhovnik Rudolf Tršinar, ki je bil 13 let soriški oziroma davški župnik (Davča je samostojna župnija, vendar je vsa leta v upravljanju Župnije Sorica) in je v vseh mogočih razmerah, sam in brez strahu, ničkolikokrat prehodil nevarna in strma davška pota, in domačin Franc Peternelj, po domače Jurežev, organist in zborovodja cerkvenega zbora ter pobudnik gibanja za ohranitev spomina na umorjena duhovnika Terčelja in Krašno. Zato je bil med glavnimi organizatorji sobotne spominske maše in svečanosti v davški cerkvi.

»Ljudje, ki so se odločili za nevaren in zahteven prekop pokojnikov, so imeli pred seboj samo en cilj: vsak človek, duhovnik pa še posebej, si zasluži človeka vreden pogreb in mir ter spoštovanje. Žene, fantje in možje so to storili zaradi visoke duhovne kulture, žive vere in človekovega usmiljenja. Pri občutljivih, poštenih in vernih Davčanih je bilo tega dovolj, zato so zmogli to storiti, čeprav je bilo davško območje pod strogim nadzorom vojakov Knoja in njihovih domačih pomagačev. Moj zapis pa naj bo skromen spomin na to pogumno dejanje,« je v knjigi Da se duh osvobodi zapisal Rudolf Tršinar. To je doslej najbolj verodostojna zgodba o tajnem prekopu in pogrebu ubitih duhovnikov.

Ljudje, ki so se odločili za prekop in pogreb pokojnikov, so bili večinoma sorodniki in so si medsebojno zaupali. Glavna organizatorja sta bila Franc Lahajnar iz domačije Pri Močniku in Franc Peternelj, Jurež, oče mojega sogovornika Franca Peternelja. Sodelovali so še Janez Šturm, doma Pri Zablegošarju v Farjem potoku, Peter Čemažar, Hlipov po domače, ki je bil kot vojak »sanitejec« vešč tudi ravnanja s pokojniki, brata Alojz in Jože Peternelj, Zakovkarjeva po domače, Peter Frelih, Vrhovčev po domače, kolar po poklicu, ki je izdelal krsti in posebna nosila, na katerih so varno nosili krsti po strmem in nevarnem bregu, Ciril Primožič, doma Pri Jurežu, ki je bil s 23 leti najmlajši med vsemi. Z njimi je bila za kamuflažo tudi deklica Marica Peternelj, doma pri Zakovkarju. Pri pokopu sta zanesljivo sodelovali še Amalija Jemec, Jemčeva Malka, in Katarina Frelih, po domače Kovačeva mama, dolgoletna skrbnica Marijine cerkve v Davči. Rudolf Tršinar in Franc Peternelj mlajši sta prepričana, da so sodelujoči dejanje v strogi tajnosti pripravljali dalj časa. Zadnje priprave so opravili v nedeljo, 27. aprila, in se dogovorili tudi z župnikom. V ponedeljek, 28. aprila, so krenili proti Štulčevi grapi, preložili trupli pokojnikov, ki sta bili še dobro ohranjeni, v krsti in ju potem na ramenih, pri čemer so zaradi strmine z vrvmi varovali sebe in krsti, potegnili na plano. Nesli so ju do Štulčeve domačije, ju naložili na voz in peljali do Jemčeve ravni. Tam so počakali in potem, ko so ugotovili, da je pot varna, pokojnika prepeljali na pokopališče in pokopali. Kdaj sta bili skopani jami in kdo ju je skopal, ni znano.

Prav neverjetno je, pravi Rudolf Tršinar, da nihče od krajevnih funkcionarjev ni zvedel za prekop in da tudi kasneje udeleženci niso bili deležni posebnega šikaniranja. Morda, pravi Tršinar, je bilo tudi pri oblastnikih še nekaj krščanskega človeškega.

Oddajte svoj komentar

Kranj 4°

oblačno
vlažnost: 88 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

2/11

nedelja

-3/15

ponedeljek

-2/13

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PRIREDITVE / Spodnji Brnik, 24. marec 2024

Ob materinskem dnevu

PRIREDITVE / Adergas, 24. marec 2024

Lep materinski dan

PRIREDITVE / Predoslje, 24. marec 2024

Mama je ena sama

GLEDALIŠČE / Breznica, 24. marec 2024

Premiera predstave Čarovnice

PRIREDITVE / Preddvor, 26. marec 2024

Predstavitev Podbreške potice

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

IZLETI / Kranj, 5. april 2024

Na ogled Primorske

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

Srečanje invalidov MDI Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??

Kje bi bilo medvedki Mici bolje / 14:20, 22. marec

Teli nevladniki in razni paraziti na davkoplačevalskem denarju so pametni ja...Medota bi rešili iz ujetništva in ga preselili v zavetišče?! ...

Kranj diha z vojašnico / 22:55, 20. marec

Migranti bojo vsaj rodnost popravli, vlada te pa na suho nateguje ;)

Kranj diha z vojašnico / 20:58, 20. marec

Bojim se, da bodo na koncu v teh lepih hangarjih poležavali ilegalni migranti. Okoli novega leta se je omenjalo tudi Kranj, kot možni center...

Sprava bo, sprave ne bo / 10:47, 20. marec

Slovenci nismo preveč inteligentni narod. Dokaz so dogodki par let pred 2.sv vojno, med vojno in vsaj 15 let po vojni. V Franciji so izvenso...