Za kaj gre v Koreji?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 6. maj 2017 / 09:26  

Pogled v korejsko zgodovino pokaže, da so Korejci preživeli s strategijo, imenovano »škamp med kiti«. V nenehnem iskanju ravnotežja, nekdaj med Kitajsko in Japonsko, danes pa med Kitajsko in ameriškimi zavezniki …

Meja na 38. vzporedniku

Da bi bolje razumeli dogajanje na korejskem polotoku, je dobro poznati njegovo starejšo zgodovino. »Skozi zgodovino je Koreja kot samostojna država obstajala zelo kratek čas. Na njenem ozemlju so večino časa gospodarile različne kitajske dinastije, po prvi kitajsko-japonski vojni pa so na 'polotok jutranje tišine' prišli Japonci. Med letoma 1897 in 1910 je Koreja obstajala kot samostojna država oz. cesarstvo, ki pa je bilo pod močnim vplivom Japonske. Stvari so se začele ponovno spreminjati po rusko-japonski vojni leta 1904 in 1905, ko se je vpliv Japonske v Koreji še dodatno povečal, Japonska pa je kmalu zatem Korejo razglasila za svoj protektorat. To je leta 1910 pripeljalo do priključitve Koreje k Japonski. Japonci so na Korejskem polotoku vladali s trdo roko. Korejski jezik in literatura sta bila prepovedana, prebivalstvo pa si je moralo spremeniti imena in priimke v japonske. Edini odpor okupaciji so predstavljali komunisti, ki so delovali večinoma iz sosednje Kitajske. Med drugo svetovno vojno so Japonci Korejce uporabljali kot ceneno delovno silo, njihov delež je predstavljal kar 32 odstotkov celotne delovne sile na Japonskem. Prekomerno pa so izkoriščali tudi samo državo, kar je dostikrat pripeljalo do pomanjkanja in lakote. Veliko Korejcev je bilo proti njihovi volji vključenih tudi v japonsko cesarsko vojsko. Ko sta avgusta 1945 atomski bombi padli na Hirošimo in Nagasaki, so 25 odstotkov smrtnih žrtev predstavljali samo Korejci. V strahu pred nadaljevanjem vojne v letih 1945 in 1946 so zahodni zavezniki Rusom, v zameno za vstop na pacifiško bojišče, ponudili severno Korejo in Kurilsko otočje. Devetega avgusta 1945 je Sovjetska zveza v Mandžuriji izvedla še zadnjo veliko ofenzivo druge svetovne vojne. Japonska vojska se ruski premoči enostavno ni mogla upirati, zato je v nekaj dneh dobesedno razpadla. Dan po ofenzivi so prve enote Rdeče armade že prišle na sever korejskega polotoka, 26. avgusta pa so bile že na 38. vzporedniku, kjer so se nato ustavile in čakale ameriške čete, ki so prihajale z juga polotoka. Japonske čete v Koreji so uradno kapitulirale 8. septembra 1945. Po drugi svetovni vojni so zavezniki s pomočjo starega režima prevzeli oblast v državi. Koreja je bila razdeljena med Sovjetsko zvezo in ZDA. Severni del Koreje je spadal pod sovjetsko upravo, južni del pa pod ameriško, razmejitvena črta pa je potekala po 38. vzporedniku. Zanimivo je, da so razmejitveno črto predlagali že Američani med samo vojno (določili so jo v pičlih tridesetih minutah), Rusi pa razdelitvi niso nasprotovali, saj so si s tem obetali boljše izhodišče pri razdelitvi povojne Evrope …« (Vir: Wikipedija)

Škamp med kiti

Po drugi svetovni vojni je bila torej Koreja razdeljena med Sovjetsko zvezo in ZDA in vsaka od obeh je tu ustanovila državo pod svojim vplivom. Ti dve sta se nato udarili v korejski vojni, v letih 1950–1953. In obstajata še danes. To obdobje nam pojasni Michael Kovrig, strokovnjak za severovzhodno Azijo pri International Crisis Group. »Ključno obdobje je dejansko Korejska vojna in desetletja, ki so sledila, ter režima Kim Il Sunga in Kim Džong Ila. To je glavni okvir. Če greste dlje nazaj v zgodovino Korejskega polotoka in kraljevin in vlad, ki so bila tam več sto let, so države na tistem območju razvijale strategijo uravnoteženja. Klasičen izraz za Korejo je 'škamp med kiti', nekdaj med Kitajsko in Japonsko, danes pa med Kitajsko in ameriškimi zavezniki. Zaradi tega vlade na polotoku z geopolitičnega vidika z različnimi tehnikami in strategijami iščejo ravnotežje med temi precej večjimi silami. Za severnokorejski režim se je občasno dejalo, da uporablja strategijo 'strupenega škampa'. Čeprav je v primerjavi s Kitajsko precej manjši, tako kot v primerjavi z ZDA, lahko izkorišča to prednost, saj bi lahko počel stvari, ki bi močno prizadele Kitajsko in bi ji povzročal težave. Tovrstne strategije so vtkane v sam DNK držav na Korejskem polotoku, to pa ima zelo dolgo zgodovino.« (Vir: MMC RTV SLO) – Denimo zdaj, da je Kim Džong Un škamp, predsednika Trump in Ši Džinping pa sta kita. Ga ukrotita?

Trumpa ni bilo na »žar«

»Novinarji morate biti ves čas v vrhunski kondiciji. Ne smete si privoščiti napake, kajti v hipu, ko bo eden izmed vas zamočil, bo Trump okrivil celo branžo … Čestitam, zdaj veste, kako je biti pripadnik manjšine.« Te besede je izrekel Hasan Minhaj (1985), ameriški komik indijanskega rodu, ko je vodil tradicionalni »žar« na večerji dopisnikov iz Bele hiše. Predsednik Trump se prireditve zaradi svojega burnega odnosa z mediji ni udeležil.