Medvode morajo plačati odškodnino

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Medvode / petek, 5. maj 2017 / 08:15  

Kranjsko okrožno sodišče je pritrdilo občinama Kranj in Šenčur, ki skupno tožita Občino Medvode zaradi enostranskega izstopa iz projekta Gorki. O višini odškodnine bo sodišče odločalo naknadno.

Kranj, Medvode – Občina Medvode bo morala po vsej verjetnosti plačati odškodnino Mestni občini Kranj in Občini Šenčur, ker je v letu 2011, ko jo je vodil župan Stanislav Žagar, enostransko odstopila od gradnje gorenjske komunalne infrastrukture (Gorki) in s tem od grad­nje skupne Čistilne naprave Smlednik. Okrožno sodišče v Kranju je namreč pred kratkim izdalo vmesno sodbo, s katero je odškodninskemu zahtevku kranjske in šenčurske občine v višini skoraj pol milijona evrov po temelju v celoti ugodilo, kar z drugimi besedami pomeni, da je sodišče obema občinama tožnicama pritrdilo, da sta upravičeni do odškodnine. Kakšna bo njena višina, bo kranjsko sodišče odločalo naknadno, po pravnomočnosti vmesne sodbe.

Na Občini Medvode so pojasnili, da možnost pritožbe še preučujejo, zagotovo pa bodo morebitno pritožbo vložili v roku. V nasprotnem primeru bodo, sodeč po odgovoru župana Nejca Smoleta, verjetno skušali s Kranjem in Šenčurjem doseči izvensodno poravnavo, čeprav se je poskus mediacije, preden je pravda prišla na sodišče, izjalovil. »Gre za zadevo, ki se je odvijala pred mojim nastopom funkcije, zato je tudi mestoma težko komentirati celotno zadevo, saj o dogovorih in projektu nimamo vseh informacij. Prav to – torej nove odgovorne osebe v vseh treh občinah – je bil najbrž tudi glavni razlog, da nam do sedaj še ni uspelo najti tiste točke konsenza, kjer bi lahko dosegli izvensodno poravnavo,« je dejal Smole.

»Kljub zamotanemu klobčiču v tej zadevi sicer z obema sosednjima občinama dobro sodelujemo in se povezujemo. Upamo, da bo tudi v prihodnje, navkljub tej odprti zadevi, ostalo tako,« je odločitev sodišča še komentiral medvoški župan.

Zaradi menjave županov prej dogovor ni bil možen

Glede na prva odziva kranjskega in šenčurskega župana Boštjana Trilarja in Cirila Kozjeka so se tudi v tožečih občinah pripravljeni pogovarjati o izvensodni poravnavi. »Prav dejstvo, da je do izstopa Občine Medvode prišlo v času vodenja prejšnjega župana, je bil tudi glavni razlog, da novim županom in novim sodelavcem ni uspelo doseči dogovora v postopku mediacije,« je dejal Trilar, ki je podobno kot medvoški župan poudaril, da z obema sosednjima občinama Šenčur in Medvode zelo tvorno sodelujejo, v zadnjih dveh letih tudi pri različnih regijsko pomembnih projektih. »Zato upam, da odločitev sodišča ne bo vplivala na že vzpostavljene dobre odnose med občinami,« je dodal kranjski župan.

Po besedah šenčurskega župana Cirila Kozjeka so pričakovali, da bo sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena. »Navsezadnje smo se za tožbo tudi odločili iz prepričanja, da smo bili zaradi izstopa Občine Medvode iz projekta Gorki oškodovani. Tudi zatrjevana škoda je po našem mnenju izračunana realno,« je dejal Kozjek in ob tem v duhu dobrososedskih odnosov izrazil pripravljenost za nova pogajanja oziroma sklenitev izvensodne poravnave z Občino Medvode glede končne višine odškodnine.

V Šenčurju prisiljeni v spremembo OPN

Mestna občina Kranj in Občina Šenčur se z Občino Medvode pravdata za odškodnino v skupni višini 463.667 evrov z obrestmi; večji delež odškodninskega zahtevka – 326.404 evrov – pripada kranjski občini, 137.263 evrov pa šenčurski. Tožbo sta vložili potem, ko so v Medvodah sredi marca 2011 enostransko odstopili od evropsko podprtega projekta Gorki in s tem od gradnje skupne Čistilne naprave Smlednik. Do odstopa je prišlo le dva tedna pred sprejemom občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur, s katerim so prav zaradi načrtovane čistilne naprave v Smledniku iz zazidljivosti izvzeli zemljišče v Trbojah, kjer so sprva načrtovali gradnjo skupne čistilne naprave za šenčursko in kranjsko občino. »Poteza Občine Medvode je bila za nas veliko razočaranje in presenečenje, prisiljeni pa smo bili iti v takojšnji postopek sprememb in dopolnitev prostorskega načrta,« je pred slabima dvema letoma za Gorenjski glas povedal Ciril Kozjek. Novi medvoški župan Nejc Smole pa je po drugi strani tedaj ocenil, da je tožba neutemeljena, saj da se je njihova občina iz projekta Gorki umaknila potem, ko je bila v začetku leta 2010 spremenjena interpretacija meril in kriterijev financiranja projektov iz Kohezijskega sklada, po kateri projekt skupne čistilne naprave v Smledniku ni bil več upravičen do evropskih sredstev, zato so v Medvodah raje poiskali druge možnosti financiranja izgradnje kanalizacije na svojem območju.

Zaslišali tudi nekdanjega župana Žagarja

Kranjska okrožna sodnica Meta Pristavec je tožbo začela obravnavati oktobra 2015. Na zadnji obravnavi, ki je potekala konec marca letos, je o razlogih za umik iz skupnega projekta povprašala tudi tedanjega medvoškega župana Stanislava Žagarja. »Bili smo ena od 18 pristopnic za prijavo na kohezijski razpis v letih 2006 in 2007, podpisali smo pogodbo in se z njo zavezali za sofinanciranje priprave dokumentacije in oddajo vloge na razpis ter da bomo denar za projekt zagotovili v proračunu. Projekt je bil vreden okoli štiristo tisoč evrov, naš del je bil trideset tisoč evrov in smo ga zagotovili v proračunu za 2007. Vloga je bila oddana kot popolna, v letu 2010 pa je prispelo z ministrstva obvestilo, da so se spremenila merila in da zato naša vloga ne izpolnjuje pogojev za sofinanciranje. S tem se je po našem mnenju pogodba izčrpala, saj smo izpolnili vsa določila za oddajo vloge. Za nas je bila torej zgodba končana,« je tedaj razložil Žagar.

V Kranju takoj opozorili na možnost tožbe

O izstopu je Občina Medvode ostali dve občini, ki sta si pogodbo drugače razlagali, tudi pisno obvestila. Mestna občina Kranj je v odgovoru Občino Medvode opozorila na možnost tožbe, ker da je bilo v pogodbi opredeljeno, da je možno pridobiti sofinanciranje ne samo iz Kohezijskega sklada, ampak tudi iz strukturnih skladov in drugih virov v obdobju 2007–2013. »Pogodba je bila sklenjena za pripravo vloge na razpis iz Kohezijskega sklada, za drug razpis bi morali skleniti novo pogodbo. Oni bi se ne nazadnje lahko samostojno prijavili tudi na druge razpise. Mi smo se prijavili le zato, ker je bilo obljubljenih osemdeset odstotkov sredstev sofinanciranja iz Kohezijskega sklada,« je na sodišču pojasnjeval Žagar.