Od besed k dejanjem

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 5. maj 2017 / 19:35  

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je vlado pozvala, naj na področju zagotavljanja delavskih pravic od besed preide k dejanjem. Janez Janša obelodanil svoje premoženje in prihodke.

Pod vprašajem družbena enakost

V začetku tedna smo praznovali mednarodni praznik dela, ob katerem smo lahko prisluhnili nagovorom številnih naših oblastnikov. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer jih je ob tem pozvala, naj od besed vendarle preidejo k dejanjem. Po njeni oceni je namreč stanje na področju delavskih pravic kritično, zato je vlado pozvala, naj upošteva priporočila, ki jih urad varuha vztrajno ponavlja, a so bila do zdaj preslišana in nerešena. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, varuh človekovih pravic vsako leto na področju delovnopravnih zadev obravnava precej pobud, urad pa najbolj zaposlujejo vprašanja izvajanja inšpekcijskih postopkov ter drugih oblik nadzora nad delodajalci, neplačevanja plač in prispevkov za socialno varnost, izvajanja pripravništva, prekarnosti zaposlovanja, napotitve na delo v tujino in nasilja na delovnem mestu. Nussdorferja je vladi znova priporočila, naj s svojo politiko, konkretnimi ukrepi, metodami in aktivnostmi omogoči uresničevanje pravice do dela vsakega posameznika, in sicer za doseganje vsestranskega družbenega razvoja in polne zaposlenosti, kar pomeni istočasno jamstvo uresničevanja drugih človekovih pravic. Vlada naj sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili pregleden, učinkovit in hiter sistem nadzora nad plačevanjem plač, poleg tega bi morala omogočiti delovanje le tistim poslovnim subjektom, ki so ustrezni delodajalci in podjetniki, sistemsko urediti področje čezmejnega izvajanja storitev in skupaj s prenavljanjem delovnopravne zakonodaje ustrezno kadrovsko in strokovno okrepiti vse inšpekcijske službe. Pod vprašajem je družbena enakost ter temeljno ustavno načelo, da je Slovenija pravna in socialna država, je še poudarila.

O medijski svobodi

Prazniku dela je v sredo sledil svetovni dan svobode medijev, ki je namenjen ovrednotenju medijske svobode po svetu in ozaveščanju o pomenu neodvisnosti medijev. Organizacija Novinarji brez meja, kjer ugotavljajo, da so se razmere poslabšale v dveh tretjinah od 180 držav, je po kazalnikih medijske svobode Slovenijo umestila na 37. mesto. Za primerjavo poglejmo, kako so se odrezale naše sosede: Avstrija je ostala na 11. mestu, Italija se je popravila za 25 mest in je zdaj na 52. mestu, Madžarska in Hrvaška sta nazadovali na 71. oziroma 74. mesto. Najbolje se je pri zagotavljanju svobode medijem odrezala Norveška, najslabše pa Severna Koreja. Organizacija Freedom House pa je v najnovejšem poročilu, v katerem je zajetih 199 držav in ozemelj sveta, opozorila, da je svoboda medijev lani nazadovala in je na najnižji ravni v zadnjih trinajstih letih. Slovenijo je sicer ocenila kot medijsko svobodno državo in jo uvrstila na 33. mesto. Razmere na slovenskem medijskem trgu v obeh stanovskih organizacijah – v Društvu novinarjev Slovenije ter Združenju novinarjev in publicistov – kritično ocenjujejo.

Janša predstavil zaslužke in premoženje

Predsednik SDS Janez Janša se je pred dnevi s »poročilom slovenski javnosti« odzval na tožbo za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. V njem je popisal svoje premoženje in prihodke z naslovov zaposlitev in prodaje knjig. Kot navaja, je v 35 letih zaslužil približno 900.000 evrov s plačami, z avtorskimi honorarji pa še nekje od 200.000 do 250.000 evrov. Kot svoje premoženje je navedel hišo v Šentilju, solastništvo stanovanja v Ljubljani, vikend hišo v Bovcu, podedovano manjše kmetijsko zemljišče v Žalni in osebni avto. Ob tem ima tudi kredita za nakup nepremičnine, skupaj z ženo pa morata v naslednjih 10 letih odplačati še približno 220.000 evrov posojila, je sporočil. Zatrdil je še, da nima premoženja ali bančnih računov v tujini. Janša opozarja, da je kljub rednim prijavam premoženja državnemu zboru in protikorupcijski komisiji »finančna preiskava izhajala iz zlagane domneve«, da leta 2000 ni imel nobenega premoženja in prihrankov. Spomnimo: specializirano državno tožilstvo je po poročanju več medijev 18. aprila vložilo tožbo zoper Janeza Janšo zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora. Vrednost spornega predmeta znaša 395.388,48 evra. Tožilstvo je finančno preiskavo Janeza Janše in povezanih oseb sprožilo na podlagi poročila KPK, ki je pri prvaku SDS ugotovila za 210.000 evrov nepojasnjenega premoženja, in podatkov avstrijskega urada za preprečevanje pranja denarja. Janša je sicer prepričan, da je skrajni rok za vložitev tožbe že potekel, v specializiranem državnem tožilstvu pa trdijo, da zakon takega roka sploh ne določa.