Kranjska čbelica in črkarska pravda

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 30. april 2017 / 18:18  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (96)

Dne 30. aprila 1830 je izšel prvi zvezek Kranjske čbelice, ki je bila prvi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom. Z zamislijo zanjo se je lotil skrip­tor (knjižničar) licejske knjižnice v Ljubljani Miha Kastelic. Pri njenem nastajanju, predvsem pa v vsebini, sta imela odločilno vlogo dva slovita Gorenjca, Matija Čop in France Prešeren. Almanah je v umetniškem ustvarjanju pomenil vstopnico slovenstva v evropski literarni vrh, istočasno pa je v razburljivi črkarski pravdi razčistil poglede tudi na tehnično plat pisanja na Kranjskem.

Ob sodelovanju Franceta Pre­šerna ter praktični pomoči profesorja in namest­nika bibliotekarja ljubljanske licejske knjižnice Matije Čopa je Kastelicu uspelo spraviti Kranjsko čbelico čez cenzurne čeri. Čop je še svež izvod poslal Jerneju Kopitarju na Dunaj in mu v pismu sporočil: »Mogoče si uboga Čebeli­ca, ko zdaj zlikana prileti k Vam … pridobi več pohvale kakor prej v negližeju. Tukaj je njen izid prebudil več zanimanja, kakor bi moral človek pričako­vati, namreč med ljudmi, katerim je bila pred­vsem namenjena, se pravi med bolj izobraženimi – saj kmetom, za katere že tako toliko drugih piše, ni bila namenjena.«

Vendar se Čbelice niso razveselili vsi. Konservativni »janzenistični« krogi so videli pred­vsem njeno želo, njen med pa se jim je zdel ne­varen. Očitno je postalo, da pomeni almanah odločno kulturnopolitično dejanje za uveljavitev po­svetnega, umetniškega in celo romantičnega pes­ništva v slovenščini. Levji delež je pri tem seveda imela poezija Franceta Prešerna. V prvem zvezku Čbelice so bile izmed 38 pesmi samo tri Prešernove, v drugem, tretjem in četrtem, ki so izšli v letih 1831, 1832 in 1834, pa so njegove pesmi zavzemale osrednje mesto.

Prikrit odpor nasprotnikov je prerasel v odkri­to nasprotovanje predvsem po izidu tre­tjega zvezka, v katerem je bila objavljena tudi Prešernova satira Nova pisarija. V njej nazadnjaški pisar poučuje učenca (pesnika) o tem, kako in kaj pisati. Poduk se konča z besedami pisarja: »O, zlati vek zdej muzam kranjskim pride!«, potem, ko učenec sprejme nasvete: »Bog ti zaplati uk, po tvoji volji/ bom pel: gosence kaj na repo varje, / kak prideluje se krompir najbolji; / kako odpravljajo se ovcam garje, / preganjajo ušivim glavam gnide, / loviti miš’ učil bom gospodarje.«

Pri četrtem zvezku so Čbelici s cenzurnimi spletkami še močneje stregli po življenju. Ta boj se je pre­pletel s črkarsko pravdo, ki je sicer potekala v časopisju. Zadnji, peti zvezek je izšel šele leta 1848, ko je njen čas že minil. Med Slovenci so že bile Prešernove Poe­zije, od leta 1843 so izhajale Novice. Možnosti za objavo slovenskih leposlovnih besedil je bilo vse več.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 24. 4. 1799 rodil prvi slovenski velepodjetnik Fidelis Terpinc.

V Kovorju pri Tržiču se je 27. 4. 1839 rodil misijonar Filip Jakob Erlah.

V Novem mestu se je 28. 4. 1722 rodil leksikograf, slovničar, prevajalec Hipolit Novomeški. Bil je kapucin, predstojnik samostanov v Kranju, Novem mestu in Ljubljani.

V Novem mestu se je 28. 4. 1817 rodil pravnik, pesnik, prevajalec in publicist Anton Edvard Jožef Strahl. Umrl je 26. 9. 1884 v Stari Loki.

V Škofji Loki se je 30. 4. 1725 rodil kipar Urban Gaber.