Največ »narili« divji prašiči

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 29. april 2017 / 19:06  

Upravljavci lovišč so lansko škodo po divjadi ovrednotili na enajst tisoč evrov. Dejanska škoda je bila višja, saj jo lastniki gozdov večinoma prijavljajo le tedaj, ki je ogrožena trajnost sestojev.

Kranj – Upravljavci lovišč v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov za škodo, ki jo je povzročila divjad, izplačali 8819 evrov odškodnine, ob tem pa so pri izravnavanju travne ruše ali kot nadomestilo za škodo opravili še 454 delovnih ur, tako da so celotno odškodnino ovrednotili na 11.092 evrov. Dejanska prijavljena škoda je bila nekoliko višja od skupno ovrednotene škode, saj nekateri oškodovanci niso zahtevali odškodnine oziroma nadomestila v materialu. »Nekaj škode je bilo tudi v gozdovih kot posledica grizenja smrekovih letvenjakov in drogovnjakov. Predvsem v gozdovih lastniki praviloma ne prijavljajo škod, razen v primerih, ko je škoda tako velika, da je ogrožena trajnost sestojev,« ugotavljajo v zavodu za gozdove in dodajajo, da je obseg škod v gozdovih zelo odvisen od vremenskih razmer, predvsem od debeline snežne odeje in od tega, kako dolgo leži sneg. Ker so bile vremenske razmere v zadnji zimi zelo ugodne, tudi upravljavci lovišč lani niso beležili večjih škod.

Lanska odškodnina je bila najnižja v zadnjih petih letih in je bila za več kot devet tisoč evrov nižja kot na primer v letu 2013, ko je bila v tem obdobju najvišja. Največ škode, kar za 9771 evrov, so lani povzročili divji prašiči, navadni jeleni za 965 evrov, preostalo škodo pa srne, jazbeci in lisice. Vseh škodnih dogodkov, v katerih je nastala škoda, ki so jo oškodovanci tudi prijavili, je bilo 82, pri tem pa so lovci v 68 primerih škodo poravnavali z izplačilom v denarju ali z nadomestilom v materialu, v 14 primerih pa z delom, predvsem z ravnanjem travne ruše in z zaščito mladja. Večina škode je nastala v loviščih jugozahodnega dela lovskoupravljavskega območja, to je v loviščih Škofja Loka, Medvode, Dobrova, Polhov Gradec, Toško Čelo in Šentjošt, kjer je tudi številčnost divjih prašičev največja.