Poskrbeli za starejše

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / petek, 28. april 2017 / 18:17  

Poslanci državnega zbora so v torek sprejeli novelo pokojninskega zakona, po kateri bo ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih najnižja pokojnina znašala petsto evrov.

Najnižja pokojnina po novem petsto evrov

V državnem zboru so sprejeli novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po novem bo najnižji znesek starostne pokojnine za polno pokojninsko dobo petsto evrov. Zakon po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak predstavlja pomemben korak pri zmanjševanju tveganja revščine med starejšimi v državi. Pripravili so ga v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije. »Višina pokojnine pri polnih pogojih za upokojitev mora biti vsaj v takšni višini, da upokojencem za preživetje ne bo treba zaprositi za varstveni dodatek,« pravi Anja Kopač Mrak. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bodo po novem najnižjo pokojnino v višini petsto evrov zagotavljali skupaj več kot 45 tisoč upravičencem, med njimi je skoraj trideset tisoč žensk.

Zoran Vaskrsić upravičen do odškodnine

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu je odločilo, da mora država Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov zaradi rubeža in prodaje hiše, ker je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov. Prišlo je do izvršbe, v kateri so njegovo hišo prodali za polovico tržne cene, čeprav je dolg poravnal še isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše. Po presoji ESČP je država Slovenija kršila prvi člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine, zato je Vaskrsić upravičen do 85 tisoč evrov odškodnine.

Sprejeli zakon za zaščito Mercatorja

V državnem zboru so v torek sprejeli zakon o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za državo, s katerim želi vlada zaščiti Mercator. V zakonu je predvideno, da lahko vlada v primeru, ko je večinski lastnik družbe sistemskega pomena za državo v postopku zaradi insolventnosti, pošlje začasnega izrednega člana uprave. Ta naj bi družbo ščitil pred denarnimi in blagovnimi tokovi v korist večinskega lastnika, ne sme pa se vpletati v redno poslovanje. Tako naj bi po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zavarovali slovensko podjetje Mercator v odnosu do večinskega lastnika Agrokorja, ki je v težavah. V času mandata izrednega člana uprave bodo po ministrovih besedah prepovedani posli, kot so dajanje garancij, poroštev, posojil, blagovnih kreditov in podobnega večinskemu družbeniku, prav tako bo prepovedano prevzemanje dolgov od večinskega družbenika v težavah.

Slovencu Goldmanova okoljska nagrada

Goldmanova okoljska fundacija je v ponedeljek razglasila dobitnike letošnjih nagrad za okoljevarstvene dosežke na šestih kontinentih sveta. Med dobitniki nagrade Goldman Environmental Prize, ki jo označujejo tudi kot Nobelovo nagrado za okoljske aktiviste, je tudi predsednik društva Eko krog Uroš Macerl. Skupaj z drugimi aktivisti je uspešno ustavil uporabo petrolkoksa in sosežig odpadkov v cementarni Lafarge.

Podelili Plečnikove nagrade

V Narodni galeriji v Ljubljani je v ponedeljek potekala podelitev Plečnikovih odličij za realizirana arhitekturna dela zadnjih petih let. Letošnji dobitniki Plečnikove nagrade so Rok Jereb, Blaž Budja in Nina Majoranc za Materinski dom Ljubljana. Plečnikovi medalji za aktualno realizacijo so prejeli snovalci Nogometnega centra Brdo pri Kranju in hiše na Bledu, za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture pa avtorji prenove palače na Krekovi ulici 2 v Mariboru in revije Outsider.

Upor ključni pogoj našega uspeha

»Svoboda ni dana, ampak izbojevana. Naša zgodovina je polna zgledov, kako smo se zoperstavili tistim, ki so nam svobodo hoteli vzeti,« je zbrane na državni proslavi pred dnevom upora proti okupatorju v Trbovljah nagovoril predsednik državnega zbora Milan Brglez. Svoboda je po njegovem to, da zmoremo spoštovati različnost, predvsem pa da smo odgovorni za svoja dejanja. Za svobodo moramo prevzeti tudi odgovornost, je poudaril. »In ker smo se pred dobrega četrt stoletja za svojo samostojno državo odločili svobodno, moramo danes še toliko bolj z njo ravnati odgovorno.« V varnem zavetju schengena po njegovem niti nismo opazili, kdaj smo svojo nekdanjo upornost začeli nadomeščati s sprijaznjenostjo s pogoji, ki jih postavljajo drugi, močnejši in bogatejši. »Kot bi, Slovenci in Slovenke, vsi mi, Prešernovi, Kajuhovi in Kocbekovi dediči, pozabili, da je upor temeljni, ključni pogoj našega uspeha.« Zato je vsem zaželel obilo upora in uspeha, podprtega z znanjem in ustvarjalno mislijo v dobro vseh nas.