Pogled na vrh Obirja, spodaj pa ruševine nekdanje Rainerjeve koče / Foto: Jelena Justin

Bolečina preteklosti

Ojstrc/Hochobir (2139 m) – Kot da bi bil skregan s preostalo karavanško verigo, saj stoji na drugi strani meje. Znamenje na vrhu vzbudi nacionalno bolečino.

Ko se potepamo po Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, nam obe verigi postrežeta s čudovitim razgledom na južno in severno stran. Pogled v Avstrijo se ustavi na masivu Obir, ki ga krasi najvišji vrh Ojstrc oz. Hochobir. Obir je pomaknjen rahlo na sever, ločen od ostalih Karavank, zato je čudovit razglednik, pa še s svojimi več kot 2000 metri dela družbo ostali druščini karavanških dvatisočakov. Leži visoko nad Rožem in Podjuno, kjer diha slovenski živelj. Celoten masiv se sestoji iz več vrhov; poleg najvišjega Ojstrca ga tvorijo še Kravji vrh (Kühberg, 2024 m) v jugovzhodnem grebenu, Mali Obir (Kleine Obir, 1947 m) na severu ter Menihovec (Minichoutz, 1624 m) in Stara gora (Altberg, 1562 m) na severovzhodu.

Naše izhodišče bo sedlo Šajda/Schaidasattel. Katera pot do tja je najbližja? Takole predlagam: tja gremo čez Ljubelj, nazaj pa čez Jezersko, da bomo »zašpilili klobaso«. Preko Ljubelja se zapeljemo do Borovelj/Ferlacha, kjer nadaljujemo proti vasi Sele – Pfarre / Sele – Cerkev. Peljemo se po cesti, ki pelje proti odcepu za Kočo pod Košuto. Skozi vas Sele nadaljujemo do sedla Šajda, kjer stoji ličen paviljon, za katerim je začetek našega vzpona. Nekaj časa hodimo po makadamski cesti, nato pa pot zavije v gozd in v naslednjih cca 400 višinskih metrih kar nekajkrat preči makadamsko cesto. Ko dosežemo lesene stopnice, po katerih se vzpnemo, dokončno zapustimo cesto. Ko dosežemo konec gozda, smo pri Kacmunovem križu, 1680 m. S travnika je odcep za Kravji vrh, mi pa nadaljujemo desno. Vzpenjamo se skozi gozd, ki se začne redčiti. Dosežemo razgledno pobočje, ki je trenutno še sneženo. Pot se nadaljuje po dolinici proti Obirskemu sedlu, tik pred njim naša pot zavije desno. Levo se odcepi grebenska, nemarkirana pot na Kravji vrh. Zmeren vzpon po vršnem pobočju Obirja nam ponudi lep razgled na naš končni cilj in divji, skalnati svet v njegovi bližini. Kmalu zagledamo ostanke nekdanjega rudarskega poslopja pod samim vrhom Ojstrca. Tukaj so nekoč bila bogata nahajališča svinca. Omenjeno poslopje je bilo 1877 preurejeno v planinsko zavetišče Rainerjeva koča, ki so jo uporabljali tudi botaniki in meteorologi. Rainerjeva koča je bila leta 1944 požgana.

Od nekdanje koče se je treba povzpeti do vrha sedla, kjer pot zavije desno, proti vzhodu. Vrh ponudi čudovit razgled: veriga Kamniško-Savinjskih Alp se razprostre pred nami: Ojstrica, Planjava, Turska gora, Skuta, Dolgi hrbet, Grintovec, Kočna. Severni pogled na greben Košute je veličasten; divje prepaden, grozeče krušljiv in prvinsko privlačen. Kljub čudovitemu razgledu pa vrh navda z nacionalno bolečino. Tako kot na mnogih koroških vrhovih je tudi na Obirju križ, kjer piše, v nemščini seveda, Koroška, enotna, nerazdeljena. Politični objekt na tako lepem vrhu danes, v združeni Evropi, le kazi edinstvenost gorskega sveta.

Z vrha sestopimo do ruševin nekdanje koče in nadaljujemo po poti mimo v smeri Kapelška koča/Eisenkappler Hütte. Ja, zašpilili bomo tudi ta pohod. Ko dosežemo kočo, se usmerimo proti jugu, na pot št. 603. Na Obirski planini gremo mimo izjemno visoke lovske opazovalnice. Kmalu se približamo skalam, kjer je za varnost celo jeklenica, saj hodimo po ozki polički. Sledimo stezi in kolovozom, ki nas pripeljejo nazaj na sedlo Šajda. Lepo smo zašpilili današnji dan. Tura bi v kopnih razmerah trajala približno šest ur, v snegu pa računajmo na več.

Nadmorska višina: 2139 m
Višinska razlika: 1070 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 2 / 5

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

oblačno
vlažnost: 66 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-1/7

četrtek

2/2

petek

-10/-1

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

IZLETI / Kranj, 17. januar 2019

Pohodniški izlet Dragonja–Sveti Duh

PREDAVANJA / Žiri, 17. januar 2019

Vzgoja za smisel

PREDAVANJA / Lesce, 17. januar 2019

S krepitvijo črevesne flore do boljšega zdravja

OBVESTILA / Milje, 17. januar 2019

Izdelovanja rož iz krep papirja

OBVESTILA / Škofja Loka, 17. januar 2019

Srečanja ob humanistiki

PRIREDITVE / Stara Fužina, 18. januar 2019

Tolminsko sirarstvo – tisočletna kultura

IZLETI / Kranj, 19. januar 2019

Pohod Predoslje–Suha

IZLETI / Šenčur, 19. januar 2019

Jakobova pot po šenčurski veji

 

 
 

 

 
 
 

Lani največ uprizarjali Cankarja / 22:12, 16. januar

Cankar se je peljal na Rožnik s kočijo, z drugo pa klobuk, palca in rokavice!

Lani največ uprizarjali Cankarja / 19:14, 16. januar

Skoraj bi pozabil.Zadnjič sem ga videl enkrat v 90. letih v Begunjah. Takrat že ni bil več "taprav".Morda se ga še kdo spomni, klicali so g...

Lani največ uprizarjali Cankarja / 18:53, 16. januar

Tole je resnična zgodba.Moj znanec je bil oboževalec gledališča.Nobene predstave ni izpustil.Nekoč je želel že drugič na predstavo in je ...

Koncerti za boljši jutri / 18:25, 16. januar

Koncert ne prinese boljši "jutri".
Tudi 1000 koncertov ne.
Koncert lahko prinese boljši "danes" tistim, ki poberejo vstopnino.

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 13:05, 16. januar

"Primitivna desničarja in še bolj primitivna komentarja !"************Primoz, zbiranje zamaškov ni sramotno, je pa sramota za državo v Evrop...

Katere ceste čaka letos obnova / 12:23, 16. januar

Začnite z novim rondojem Kranj vzhod in potem navezavo na novo cesto Britof-Šenčur. Počasi bo kolona ob konicah do Brnika.

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 09:48, 16. januar

Po gaberjanskih ukrepih učitelj ni bil več spoštovan.