Pogled na vrh Obirja, spodaj pa ruševine nekdanje Rainerjeve koče / Foto: Jelena Justin

Bolečina preteklosti

Ojstrc/Hochobir (2139 m) – Kot da bi bil skregan s preostalo karavanško verigo, saj stoji na drugi strani meje. Znamenje na vrhu vzbudi nacionalno bolečino.

Ko se potepamo po Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, nam obe verigi postrežeta s čudovitim razgledom na južno in severno stran. Pogled v Avstrijo se ustavi na masivu Obir, ki ga krasi najvišji vrh Ojstrc oz. Hochobir. Obir je pomaknjen rahlo na sever, ločen od ostalih Karavank, zato je čudovit razglednik, pa še s svojimi več kot 2000 metri dela družbo ostali druščini karavanških dvatisočakov. Leži visoko nad Rožem in Podjuno, kjer diha slovenski živelj. Celoten masiv se sestoji iz več vrhov; poleg najvišjega Ojstrca ga tvorijo še Kravji vrh (Kühberg, 2024 m) v jugovzhodnem grebenu, Mali Obir (Kleine Obir, 1947 m) na severu ter Menihovec (Minichoutz, 1624 m) in Stara gora (Altberg, 1562 m) na severovzhodu.

Naše izhodišče bo sedlo Šajda/Schaidasattel. Katera pot do tja je najbližja? Takole predlagam: tja gremo čez Ljubelj, nazaj pa čez Jezersko, da bomo »zašpilili klobaso«. Preko Ljubelja se zapeljemo do Borovelj/Ferlacha, kjer nadaljujemo proti vasi Sele – Pfarre / Sele – Cerkev. Peljemo se po cesti, ki pelje proti odcepu za Kočo pod Košuto. Skozi vas Sele nadaljujemo do sedla Šajda, kjer stoji ličen paviljon, za katerim je začetek našega vzpona. Nekaj časa hodimo po makadamski cesti, nato pa pot zavije v gozd in v naslednjih cca 400 višinskih metrih kar nekajkrat preči makadamsko cesto. Ko dosežemo lesene stopnice, po katerih se vzpnemo, dokončno zapustimo cesto. Ko dosežemo konec gozda, smo pri Kacmunovem križu, 1680 m. S travnika je odcep za Kravji vrh, mi pa nadaljujemo desno. Vzpenjamo se skozi gozd, ki se začne redčiti. Dosežemo razgledno pobočje, ki je trenutno še sneženo. Pot se nadaljuje po dolinici proti Obirskemu sedlu, tik pred njim naša pot zavije desno. Levo se odcepi grebenska, nemarkirana pot na Kravji vrh. Zmeren vzpon po vršnem pobočju Obirja nam ponudi lep razgled na naš končni cilj in divji, skalnati svet v njegovi bližini. Kmalu zagledamo ostanke nekdanjega rudarskega poslopja pod samim vrhom Ojstrca. Tukaj so nekoč bila bogata nahajališča svinca. Omenjeno poslopje je bilo 1877 preurejeno v planinsko zavetišče Rainerjeva koča, ki so jo uporabljali tudi botaniki in meteorologi. Rainerjeva koča je bila leta 1944 požgana.

Od nekdanje koče se je treba povzpeti do vrha sedla, kjer pot zavije desno, proti vzhodu. Vrh ponudi čudovit razgled: veriga Kamniško-Savinjskih Alp se razprostre pred nami: Ojstrica, Planjava, Turska gora, Skuta, Dolgi hrbet, Grintovec, Kočna. Severni pogled na greben Košute je veličasten; divje prepaden, grozeče krušljiv in prvinsko privlačen. Kljub čudovitemu razgledu pa vrh navda z nacionalno bolečino. Tako kot na mnogih koroških vrhovih je tudi na Obirju križ, kjer piše, v nemščini seveda, Koroška, enotna, nerazdeljena. Politični objekt na tako lepem vrhu danes, v združeni Evropi, le kazi edinstvenost gorskega sveta.

Z vrha sestopimo do ruševin nekdanje koče in nadaljujemo po poti mimo v smeri Kapelška koča/Eisenkappler Hütte. Ja, zašpilili bomo tudi ta pohod. Ko dosežemo kočo, se usmerimo proti jugu, na pot št. 603. Na Obirski planini gremo mimo izjemno visoke lovske opazovalnice. Kmalu se približamo skalam, kjer je za varnost celo jeklenica, saj hodimo po ozki polički. Sledimo stezi in kolovozom, ki nas pripeljejo nazaj na sedlo Šajda. Lepo smo zašpilili današnji dan. Tura bi v kopnih razmerah trajala približno šest ur, v snegu pa računajmo na več.

Nadmorska višina: 2139 m
Višinska razlika: 1070 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 2 / 5

Oddajte svoj komentar

Kranj -1°

delno oblačno
vlažnost: 96 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-7/4

sreda

-3/8

četrtek

-2/6

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PREDAVANJA / Tržič, 24. januar 2024

O sladkorni bolezni

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 24. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.