Pojem, torej sem

Descartes je izrekel: Mislim, torej sem. Morda bi jaz lahko rekla: Pojem, torej sem. V nedeljo smo imeli koncert z zborom Mysterium. Pripravljamo se na tekmovanje v Bratislavi, tako je treba program izpiliti ne le na vajah, predvsem na odru. Koncert smo posvetili pomladi in bil je uspešen. Potujemo na Slovaško in poleti v Francijo. Tja smo povabljeni. Danes kulturna društva na različne načine pridobivajo sredstva. Sponzorjev, ki bi dobesedno ponujali denar, je malo. Vendarle pa so. Nedavno mi je kolega povedal, da mu je zasebna banka ponudila pokroviteljstvo nad koncertom (so mladi, dobri in posebni). Tako smo po koncertu pripravili bazar z izdelki, ki jih pripravljamo pevci sami. Vsak je nekaj kupil oziroma prispeval simbolični prispevek. Mysterium je moj tretji zbor, začela sem v Komornem pevskem zboru Loka v Škofji Loki, potem sem prišla v Osti jarej (obeh teh zborov danes ni več) in sedaj sem v Mysteriumu. Sedaj pojem že več kot dvajset let. Podelili so mi najvišjo Gallusovo značko in mislim, da sem s tem zasvojena za vse življenje. Najprvo je petje ukvarjanje z glasbo, kot se pač laik ali človek z malo glasbene izobrazbe lahko. Posluh in veselje, pa lahko vstopiš v svet Mozarta in Hydna. Zvok te lahko odnese v drugo dimenzijo, ko odklopiš, pozabiš, se sprostiš. Da društvo funkcionira, je treba opraviti veliko dela (organizacija, priprava koncertov, oglaševanje, finance, tehnična opravila, pisanje, napovedovanje …). Kako koristno je za vsakega človeka, da je vključen v neko skupino, katero koli. Naučimo se sodelovati z drugimi, organizirati, poslušati, usklajevati. Sodobno bi lahko rekli, da smo vajeni timskega dela. Pogosto sem v zborih prevzela vlogo napovedovalca koncertov. Malo sem se sukala v gledališčih, nastopala sem in tako sem večkrat v dvojni vlogi, ko moram peti in napovedovati. Največja vrednota je, da je človek lahko iskren, odprt. Ko govoriš tisto, kar misliš, delaš tisto, kar ljubiš, se lahko postaviš pred ljudi in to poveš. Včasih sem se veliko pripravljala. Še vedno se pripravim, vendar sem lahko bolj sproščena, z ljudmi komuniciram, jim nekaj povem. Koncert je bil posvečen pomladi, marec je mesec pomladi. Tako pravim, da je marec pravzaprav naporen mesec, ko moramo ves čas misliti ali se spominjati nekoga drugega. Najprej se spomnimo žena, potem mož. Lahko po bližnjih vodah spuščamo »vuč u vodo« in se spominjamo starih časov, lahko praznujemo enakonočje. Spominjamo se vseh mater. Ob vsem tem je najpomembneje, da ne pozabimo nase.

Misel, ki se mi oblikuje, zelo hitro lahko ubesedim, povem in z nekom delim. Morda jo znam na svojevrsten način povedati, zapojem jo skupaj s pevci in napišem jo zase. Ko je natisnjena in objavljena, pa je tudi vaša.