Od rezidence kraljev do hotela

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. marec 2017 / 18:28  

Z velikim parkom obdana Vila Bled na obali jezera je ena najprivlačnejših kulturnih znamenitosti Bleda. Zdaj je svoje mesto našla tudi v knjigi Katarine Mohar z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

»Vila Bled se mi je od nekdaj zdela ena zanimivejših točk Bleda, pritegnila me je tudi njena nadvse zanimiva zgodovina,« pravi avtorica knjige Vila Bled Katarina Mohar. Na mestu vile je po njenih besedah nekoč stal počitniški dvorec ugledne avstro-ogrske plemiške rodbine Windischgrätz, ki so ga med letoma 1882 in 1886 zgradili po načrtih dunajskega arhitekta Franza viteza Neumanna ml. Kasneje si je lokacijo za poletno prebivališče izbrala jugoslovanska kraljevska dinastija Karađorđević. Že med drugo svetovno vojno so ga nacisti nameravali spremeniti v hotel, za časa druge Jugoslavije pa je nova oblast na tem mestu uredila vladno vilo in eno od Titovih rezidenc. Leta 1984 so vilo spremenili v hotel.

Zaradi bogate zgodovine sodi kompleks, ki je posebej zanimiv tudi z vidika arhitekturne in likovne umetnosti, med pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike na Slovenskem. V knjigi Katarina Mohar zgodovini stavbe sledi skozi menjave lastnikov in imen ter prenove in družbenopolitične spremembe. Prvi lastnik Ernest Ferdinand Weriand knez Windischgrätz je na dvorcu preživel vsaj dva meseca na leto, v njem pa so zelo radi počitnikovali tudi preostali člani družine. »Posebno je odmeval obisk njegovega sina Otona, ki je takoj po svoji poroki januarja 1902 na enotedenski oddih v blejski dvorec pripeljal svojo ženo, nadvojvodinjo Elizabeto, edino hčer tedaj že preminulega kronskega princa Rudolfa in najljubšo vnukinjo cesarja Franca Jožefa,« je razložila Katarina Mohar in dodala, da je bilo navdušenje nad visokima gostoma veliko tudi zaradi denarnih nagrad, s katerimi sta obdarovala lokalna društva. Leta 1922 je dvorec odkupil kralj Aleksander I. Karađorđević in ga preimenoval v dvorec Suvobor po hribu južno od Valjeva, kjer je Kraljevina Srbija med prvo svetovno vojno v bitki na Kolubari odmevno porazila avstro-ogrsko vojsko. Po okupaciji so hoteli nacisti Bled spremeniti v najjužnejše letovišče Nemčije in so na lokaciji dvorca Suvobor po koncu vojne nameravali odpreti Grajski hotel.

Po vojni so objekt preuredili v Titovo poletno rezidenco. Dela so morali končati do poletja 1947, ko so na Bledu pričakovali obisk bolgarskega ministrskega predsednika Georgija Dimitrova, je pojasnila Katarina Mohar. Takrat je vila dobila podobo, ki jo je v večji meri ohranila do danes. Predsednik Tito je v vili redno sprejemal goste iz političnega in kulturnega življenja, prvi je bil že omenjeni bolgarski premier Georgij Dimitrov. »Med najodmevnejše sodijo še obiski Gamala Abdela Naserja, Haila Selassieja, Nikite Hruščova in Nicolaeja Ceauşescuja, kot zadnji Titov gost je leta 1979 v vili bival Willy Brandt.« Po Titovi smrti so Vilo Bled za trideset let izročili v upravljanje Hotelskemu turističnemu podjetju Bled oziroma Grand Hotelu Toplice, ki je objekt dokončno preuredil v hotel. Leta 1986 so jo kot prvi hotel iz katere od socialističnih držav sprejeli v skupino luksuznih hotelov in restavracij Relais & Châteaux in je dolgo veljala za najprestižnejši hotel v Sloveniji. »V hotelu je prenočila vrsta državnikov in politikov, kot so zadnji češkoslovaški predsednik Václav Havel, nekdanji avstro-ogrski prestolonaslednik Otto von Habsburg, britanski prestolonaslednik princ Charles in španski kralj Juan Carlos. Med gosti pa so bili tudi estradniki in športniki, na primer glasbenik Paul McCartney, košarkar Scottie Pippen in številni drugi.«

Po prepričanju dr. Barbare Murovec, urednice zbirke Umetnine v žepu, bi bila zato knjiga lahko spodbuda, da umetnostni spomenik Vila Bled s svojo bogato zgodovino preneha životariti, saj se lahko na zgodbe iz njene preteklosti navežejo nostalgiki vseh svetovnih nazorov in ideoloških barv pa tudi tisti, ki jih zanimajo ikone iz sveta zabave.