Katjin in Adamov mongolski izziv

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 6. marec 2017 / 09:06  

Katja in Adam Kotnik iz Leš pri Tržiču sta leta 2015 odpotovala v Mongolijo, da bi pomagala v humanitarnih projektih. Po ledeni zimi na podeželju, ki sta jo preživela v mongolski jurti, sta se spomladi 2016 preselila v prestolnico Ulan Bator z 1,9 milijona prebivalcev. Po sedmih mesecih dela za humanitarno organizacijo ADRA Mongolija sta se vključila v projekte v Mongolski misiji. Na dobrodelnem koncertu na Primskovem v Kranju to nedeljo, so obiskovalci s prostovoljnimi prispevki podprli enega od pomembnih razvojnih projektov – gradnjo lesarske delavnice za mlade Mongolce.

Zakaj ravno Mongolija, je bilo prvo vprašanje, ki mi je padlo na misel. »Čisto preprosto. Želela sva pomagati nekje, kjer naju zares potrebujejo. Nisva želela iti samo nekam, kjer so vsem stereotipsko znane potrebe, ampak tja, kamor drugi ne gredo ravno najraje. Prostovoljci za Tajsko, Afriko se vedno najdejo. Prepričana sva bila, da Mongolija zaradi več razlogov, predvsem pa vremenskih razmer ni ravno najbolj popularna volonterska država. Tudi Slovencev tukaj nisva veliko srečala,« sta pojasnila zakonca Katja in Adam Kotnik.

Njun cilj je bil v Mongoliji ostati vsaj dve leti, kar bo jeseni 2017. Ker so potrebe na več področjih, bi rada ostala še dlje – oziroma dokler bo zanju dovolj dela. »Spekter stvari, s katerimi se ukvarjava, je zelo raznolik, saj so se najini talenti in izkušnje z leti namnožili,« sta povedala. Adam pokriva področje računalništva, tehnologije in elektronike, izobraževanja in nekaj gradbeništva, Katja pa administrativno projektno delo, trajnostno poljedelstvo, izobraževanje in angleški jezik ter tudi določena gradbeniška dela. Poleg poučevanja angleščine in računalništva sta že pomagala pri izoliranju izobraževalnih stavb podeželske šole, implementirala sta zdravstveni projekt, zdaj sodelujeta s centrom za slepe in slabovidne in mednarodno humanitarno organizacijo ADRA. Pred kratkim sta se pridružila organizaciji Mongolska misija, ki vodi različne humanitarne projekte, predvsem izobraževalne. »Trenutno pa tudi z dobrodelnim koncertom, ki bo 5. marca v Domu krajanov Primskovo v Kranju, želimo podpreti vzpostavitev lesarske delavnice za mlade Mongolce,« sta pojasnila.

Povezani kot družba, čas pa dojemajo drugače

Katja in Adam sta v glavnem mestu Ulan Bator, kar jima trenutno glede na njune dejavnosti tudi najbolj ustreza. Ko sta pred letom in pol prispela v Mongolijo, sta malo več kot šest mesecev pozimi preživela v Mongolski jutri in pomagala pri različnih stvareh v podeželski šoli.

In kako sta se vživela v mongolsko kulturo, ljudi, kaj je bilo najprej najtežje premostiti? »Naj začneva najprej pri tistem, kar naju je najbolj navdušilo. Zelo so povezani kot družba, radi se družijo in se podpirajo. Stojijo si ob strani v primeru družinskih stisk, radi si pomagajo in zelo neradi govorijo o slabih stvareh. Po drugi strani je bil za naju šok in nekaj, na kar se še danes nisva navadila, to, da res drugače dojemajo čas in dogovore, popolnoma brez zadržkov zamujajo tudi več kot uro ali dve. Pravijo, da so ljudje pomembnejši kot čas, kar je malo skregano med seboj ... pa tudi veliko spreminjajo načrte in dogovore.«

Povprečna starost se giblje med 64 in 68 let

»Življenjski standard zelo variira med podeželjem, manjšimi mesti, obrobjem Ulan Batorja in med centrom Ulan Batorja. Center in primestje Ulan Batorja sta zelo dobro razvita, stavbe so izjemno moderne, ljudje imajo dobre in visoko plačane službe, vozijo nadstandardna vozila (celo za Slovenijo). Obrobje Ulan Batorja in druga večja mongolska mesta pa so nekako štirideset ali petdeset let zadaj, podeželje in obrobje mest, celo obrobje Ulan Batorja, nimajo tekoče vode, stranišča so 'na štrbunk', živijo v jurtah in se grejejo na majhne peči na drva in premog. Izobrazba se je v zadnjih letih popravila, tako da veliko mladine migrira v Ulan Bator, da si pridobi univerzitetno izobrazbo, podeželje pa počasi umira. Njihova glavna hrana je meso, meso, meso, mleko in mlečni izdelki, bela moka in riž. Povprečna starost se giblje med 64 in 68 let, kar govori samo zase. So vodilna država na svetu glede smrtnosti zaradi bolezni srca. Zdravstvo se sicer izboljšuje, vseeno pa so zelo slabo ozaveščeni glede zdrave prehrane. Nenormalno veliko je tudi alkoholizma, nasilja in uboštva, povezanega s tem,« sta povzela Katja in Adam, ki sta bila kot tujca povsod zelo lepo sprejeta in težko bi jima bilo oditi iz Mongolije ravno zaradi prijateljev, ki sta jih spoznala. »Na splošno sicer obstaja kanček ksenofobije, sploh do Američanov. Specializirani so za prevare, tatvine in goljufije tujcev in tujih podjetij, v enem letu so Katji poskušali izmakniti denar kar trikrat, ampak nama veliko škode tako ne morejo narediti,« je pojasnil Adam.

Delo za sočloveka v stiski te iskreno izpopolni

Način življenja, kot ga imata v Mongoliji, nikoli ni dolgočasen. To je priložnost za konstantno mentalno, duhovno in osebnostno rast, poleg tega pridobivata dodatne izkušnje in znanja. »Mongolski jezik je eno od novih znanj. Angleški jezik je stalnica, mongolskega pa tudi znava za osnovno komunikacijo, ampak delava na tem, da se še izboljša.«

Načrt zakoncev Kotnik je ostati v Mongoliji, vse dokler bo zanju tam delo, vseeno pa so, kot sta pojasnila, vizumi za tujce vedno težava. »Seveda bi rada ostala, sva pa odprta za druge možnosti. V Mongoliji sva se naučila zelo pomembne lastnosti, to je fleksibilnost. V primeru, da se bodo ta vrata zaprla, imava plan B, saj naju že eno leto vabijo, da prideva delat za sirotišnico v Kambodži, kjer skrbijo za 250 otrok. Kjerkoli bova delala, že zdaj veva, da bova srečna, saj edino delo za sočloveka v stiski lahko nekoga iskreno globoko izpopolni. Pravo srečo vsak rad deli,« sta sklenila.

Dobrodelni koncert

V nedeljo, 5. marca, ob 18. uri, je bil v Domu krajanov na Primskovem v Kranju dobrodelni koncert Dajmo jim krila. S prostovoljnimi prispevki so obiskovalci koncerta, ki ga organizira Krščanska adventistična cerkev, podprli enega od pomembnih razvojnih projektov – gradnjo lesarske delavnice. Mladim Mongolcem bodo tako pomagali pridobiti lesarski poklic, konkurirati na trgu dela in zakorakati v samostojno življenje.

Na koncertu bodo nastopili izvajalci, ki so pripravljeni svoj čas in voljo nameniti za dobrodelnost (Homesick, Tomaž & Darja, Branko Gradišek, Maj Oblak, skupina Viharnik, Vokalna skupina Lip Bled, Suzana Govekar, Francetovi orgličarji, Klub harmonikarjev Stopar, harmonikar Primož Gnidovec).