Jožef Dagarin in Prešernova literarna zapuščina

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 6. marec 2017 / 09:12  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (89)

Župnik in dekan v Kranju Jožef Dagarin se je rodil 5. marca 1785 v Železnikih. Po študiju na liceju v Ljubljani je 26 let predaval na filozofskem in teološkem oddelku. Že tu se je srečal s Francetom Prešernom, saj je bil njegov licejski profesor. Pomemben je bil tudi kot skrbnik pesnikove literarne zapuščine, saj se mu pripisuje tudi odgovornost za uničenje Prešernovih rokopisov, pisem in svobodomiselnih knjig. Zanimivo je, da ni ohranjena njegova prošnja za službovanje v Kranju, ki bi lahko pojasnila, zakaj se je po 26-letnem bivanju v Ljubljani umaknil na deželo in zakaj ni postal kanonik kakor njegovi tovariši Jerin, Pavšek ali Jurij Zupan.

O Dagarinovi vlogi pri obravnavi Prešernove zapuščine si predvsem zaradi Levčevega poročanja in ravnanja ni lahko dobiti pravilne jasne sodbe. V letih 1879 in 1882 je literarni zgodovinar Fran Levec namreč na osnovi pričevanja Prešernovih znancev v Kranju, in sicer kovača Gogale, zdravnika Pirca in trgovca Killerja, trdil, da je Dagarin požgal Prešernovo literarno zapuščino. Slovenec je 31. marca 1900 poročal, da je Levec 28. marca 1900 na seji Matice Slovenske, kjer so sklenili o izdaji Prešernovega albuma pod njegovo redakcijo, izjavil, da sta on in Mencinger dobila dokaze o Dagarinovem sežiganju pesnikove zapuščine. Zanimivo je, da takšna Levčeva izjava sicer ni zabeležena niti v rokopisnem niti v tiskanem zapisniku te in tudi ne kake druge seje v Matici. Levec tudi kasneje ni reagiral na poročilo v Slovencu in ni pojasnil niti predstavil teh dokazov. Že kmalu je predaval o Prešernu. Imel je lepo priložnost, da stvar natančno pojasni, vendar tega ni nikoli naredil.

Literarni zgodovinar, prešernoslovec, pridigar, pesnik in pisatelj Tomo Zupan, ki je bil Prešernov sorodnik, je kasneje pisal o pripovedovanju pesnikovih nečakinj Marijane Volk (Grom) in Katre Volk (Černe), da pesnikova sestra Katra nikdar in nikoli ni ničesar omenila o kakem zažiganju knjig. Dodal je, da dekanov značaj in tudi druge vesti o njem ter končno tudi pogled v pesnikovo delavnico ne potrjujejo domneve, da bi se izgubilo kaj za tisk pripravnega in pripravljenega. Tako naj bi bila morda pravilna samo sodba, da je Dagarin mogoče samo povzročil odstranitev kakšne Prešernove knjige ali pa kaj pridržal.

Pesniku se Dagarin na smrtni postelji ni vsiljeval. Počakal je, da so ga poklicali. Pred tem je nezakonsko mater Prešernovih otrok Ano Jerovškovo obveščal o pesnikovi bolezni, o smrti pa tudi pisno s potrebno toleranco in taktom. Pesnikovo literarno ostalino je imel v evidenci, pisma in rokopisi iz njegovih rok pa so prišli v Bleiweisove roke. Bi brez Dagarina ves pisani del Prešernove zapuščine lahko prišel v bolj nepoklicane roke?

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Podnartu se je 27. 2. 1888 rodil pisatelj in časnikar Ivan Podržaj. V Jutru je bil deset let urednik in nekaj časa tudi glavni urednik. Po drugi svetovni vojni se je zaposlil pri Ljudski pravici.

V Zgornjih Gorjah se je 29. 2. 1836 rodil diplomat, gospodarstvenik in politik Jožef Schwegel (tudi Švegel ali Žvegel). Kot diplomat je uspel doseči za Franca Jožefa, da je prišla Bosna in Hercegovina pod avstro-ogrsko upravo.

V Stari Loki se je 5. 3. 1900 rodil tenorist Josip Gostič. Kot koncertni pevec je osvajal publiko v najpomembnejših evropskih opernih hišah.