Mandale Zmaga Šmitka

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 5. marec 2017 / 15:09  

»Romanja prinašajo udeležencem različne osebne izkušnje, ki so lahko izrazito subjektivne, a so do neke mere tudi kulturno pogojene. V zdajšnjem primeru nas bo zanimal prav kulturni kontekst romanj in njegov prostorski, krajevni, geografski vidik. Sveti prostor, po katerem se giblje romar, v mnogih primerih privzame bolj ali manj namišljeno sferično obliko in notranjo organizacijo, ki bi jo lahko primerjali z mandalami. Tako kot iskalec v mandali odkriva središče božanske eksistence, si romar prizadeva to spoznanje pridobiti v zunanjem svetu. Mandala je grafični načrt izpeljave določene spiritualne poti, in tudi romanje po pokrajini ima namen razkriti njeno metafizično sporočilnost. Mandala in romanje sta manifestaciji prostora, ki je oblikovan, urejen in osmišljen s svojim svetim središčem. Gibanje popotnika v takšnem prostoru ne more biti poljubno, pač pa je podrejeno določenim zakonitostim in postopkom, podobno kot ob obrednih dejanjih. Ker je namen romanja osebna preobrazba udeležencev, mora biti njegov potek urejen, določen, kolikor mogoče predvidljiv in zagotovljen, predvsem pa mora dopuščati posameznikom, da lahko v njem pustijo lastne sledi. / Romarji in popotniki se v starejši dobi niso mogli zanašati na podrobne in zanesljive geografske karte. Tiste, ki so obstajale, so bile podobne temu, kar danes poznamo pod imenom 'mentalne mape' ali 'mentalni vzorci'. To je bila posledica doživljanja pokrajin in še širših zemeljskih celot po vzorcu mandale, kar bi lahko imenovali 'mandalizacija' geografskega prostora. Zametki takšnega videnja segajo v Indiji že v vedsko obdobje, obstajajo pa tudi v kozmografijah in sakralnih geografijah drugih starih kultur. Kozmogrami so v teh primerih predstavljali poenostavljene obrise težko dosegljivih in nepreglednih prostranstev.« (Str. 259–260)

Gornji odlomek je iz mogočne knjige etnologa Zmaga Šmitka, gorenjskega rojaka (roj. v Kropi 1949). Kaj je mandala? »Okrogla slika, ki simbolično predstavlja vesolje« (SSKJ); »okrogli diagram, ki v hinduizmu in budizmu služi kot sredstvo meditacije« (VST). Tako odgovarjata slovarja, pa še vedno nimamo prave predstave. V knjigi je veliko teh slikovitih in zapletenih podob, kozmogramov, »besedil v slikovni obliki« … Ne, takole na hitro in na kratko se tega pač ne da razložiti. Vzemimo si raje čas in z avtorjem poromajmo v svet mandal in vzhodne duhovnosti. Knjiga je obsežna, vendar lepo berljiva. Na učenega rojaka smo prav ponosni.