Erazem Stonič se je s svojo čistilno napravo postavil ob bok najboljšim inovatorjem na svetu.

Voda je zlato, brez nje ni življenja!

Gimnazijec Erazem Stonič je izdelal model rastlinske čistilne naprave s solarnim dezinfektorjem, inovacijo pa so prepoznali tudi na mednarodni tehnološki konferenci na Kitajskem. Premalo se zavedamo pomembnosti vode, pravi Erazem Stonič.

Erazem Stonič je 18-letnik iz Lokarij pri Vodicah, sicer pa dijak viške gimnazije, ki je izdelal model rastlinske čistilne naprave s solarnim dezinfektorjem. Ta vodo prečisti do stopnje, ko je ponovno primerna za pitje. S svojo inovacijo je nedavno na mednarodni konferenci v Pekingu uspešno konkuriral uveljavljenim inovatorjem s področij informacijske tehnologije, biomedicine in zdravstva, energetike in varstva okolja ter prejel deklaracijo podpore s podpisniki predstavnikov sedmih držav, ki mu bo v veliko pomoč pri nadaljnjem postopku zaščite patenta.

Prav sodelovanje na konferenci v Pekingu je Erazmov projekt postavilo v pravo perspektivo, saj je izstopal med več kot tisoč projekti mednarodno uveljavljenih inovatorjev v več kot tridesetih kategorijah. Kot pravi, so bili sogovorniki sicer fascinirani nad njegovo mladostjo, a so ga kljub temu jemali resno.

»Ne zavedamo se dovolj pomembnosti vode za svoj obstoj. Zanimivo je, v kakšne razsežnosti segajo nekatera področja znanosti, po drugi strani pa tako ključna veda, kot je ekologija, v veliki meri ostaja še neraziskana. To je tisto, kar me je najbolj gnalo,« pravi Erazem o vzrokih, ki so ga napeljali k snovanju čistilne naprave, in dodaja, »postavil sem si vprašanje, kako lahko brez električne energije, torej v luči trajnostnega razvoja, znova pridobim pitno vodo.«

Odgovor je dobil s pomočjo Sonca. Glavna inovacija Erazmove čistilne naprave je izpopolnjen solarni dezinfektor, ki za svoje delovanje izkorišča zgolj sončno energijo. Naprava vodo prečisti kemijsko, dezinfektor pa poskrbi za uničenje človeku škodljivih organizmov. »Naprava izloči vidni spekter, prepusti pa ultravijoličnega in infrardečega. UV-spekter poškoduje mikroorganizme, infrardeči pa sicer ni škodljiv, je pa energijsko bogat, zato z njim segrevamo vodo. Ko dosežemo zadosten temperaturni nivo, organizem umre,« sogovornik razlaga dva principa delovanja naprave.

Ključno vlogo pri projektu imata profesorici Sonja Artač in Maja Gerden. Inovacijo pa so poleg profesorjev na viški gimnaziji, ki že dlje časa slovi po odličnih raziskovalnih projektih dijakov, podprli tudi številni slovenski podjetniki. »Kogarkoli sem poklical, je bil pripravljen pomagati ali vsaj svetovati. Največ sodelujemo s podjetjema Bio planet in Optacore. Jure Tomc pa skrbi za to, kako inovacijo pripeljati v poslovni svet. On je tudi predlagal, da projekt predstavimo na Kitajskem.«

Projekt razvija že tri leta in kot navdušen športnik, ki največ časa posveča plezanju, je velikokrat ideje za razvoj čistilne naprave dobil prav med športnim udejstvovanjem. Ob strani mu stoji asistent, prav tako dijak viške gimnazije Filip Džeroski, ki se nama je pridružil pri pogovoru. Oba mladeniča sta dokaz, da mladi znajo razmišljati o problemih prihodnosti. »Glavno je, da se osredotočimo nase in na to, kar lahko sami storimo za izboljšave v svetu. Treba je pogledati tudi na probleme, ki niso toliko na očeh javnosti. Takšna je denimo problematika pitne vode,« pravi Filip. S tem se strinja tudi Erazem: »Veliko je področij, ki bodo enkrat trčile ob problem, ne zgolj etičnosti, temveč različnih interesov, voda pa je tista, brez katere ni življenja, voda je zlato.«

Erazem bo šolanje nadaljeval na Biotehniški fakulteti, ob tem pa bo še naprej razvijal čistilno napravo. Industrijski prototip je namreč že v načrtu. Hkrati pa se zaveda, da je za uspeh potrebno poznavanje več področij. »Pomembno se mi zdi ves čas stremeti k napredku, iskati rešitve. Če nekaj ne uspe, se lotiš česa novega. Če se trudiš, potem veš, da daješ svoj maksimum. To me motivira!«

Oddajte svoj komentar

Kranj °


vlažnost: %
veter: -

1/14

sreda

1/12

četrtek

-1/14

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

PREDAVANJA / Škofja Loka, 17. april 2024

O ukvarjanju s homeopatijo

PRIREDITVE / Naklo, Preddvor, 18. april 2024

Digitalna tehnologija, družabne igre, zdravi odnosi

IZLETI / Naklo, 18. april 2024

S kolesom v Otoče

IZLETI / Kranj, 18. april 2024

Planinsko-pohodniški izlet na Jelenk

PRIREDITVE / Milje, 18. april 2024

Koncert citrark Notice

PRIREDITVE / Kranj, 18. april 2024

Navigacija ?GPS v gorah

PRIREDITVE / Jesenice, 19. april 2024

Mladost mesta rdečega prahu

 

 
 

 

 
 
 

Za pravico do groba in spomina / 10:49, 16. april

Za 70% SLO populacije je to drugorazredna tema. Slovenci radi mečejo v brezna in jame kar jim je viška v kleti in okoli hiše. Takrat so bili...

Za pravico do groba in spomina / 19:13, 15. april

Cerkev in Dežman bodo še trdili, da so se domobranci borili za svobodno Jugoslavijo. Kaj pa če bi še pogledali koliko gorja so naredili sami...

Neznanka vstopila v odklenjeno stanovanje / 19:09, 15. april

Stari časi, ko si pustil odklenjena vhodna vrata v stanovanje in šel brez skrbi naokoli, so že zdavnaj minila. Ampak nekateri se teh navad ne morejo znebiti, potem je pa groza.

Če operater konča v stečaju / 19:07, 15. april

Sam se v ta predlog za stečaj ne vtikam, ker enostavno ne poznam dobro situacije. Me pa na splošno moti, v kolikor gre kdo v stečaj, podjetj...

Dela na Betinu predčasno končana / 09:47, 15. april

Skupni načrt, časovnica se mi pa za ta projekt, ki ni majhen, zdi precej čuden. Okoli Bleda bi morala biti obvoznica fertik, tko da bi sedaj...

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?