Dr. Katja Sturm Schnabl in njen sin Bojan Ilija na predstavitvi Enciklopedije v Ljubljani

Knjiga Slovenske kulture na Koroškem

Jutri, v soboto, 25. februarja, ob 19.30 bodo v K&K centru v Šentjanžu/St. Johannu v Rožu igralci Teatra iz Šentjanža in iz Šmihela/St. Michaela pod vodstvom režiserke Alenke Hain zaigrali Sheakespearovo igro Sen kresne noči po priredbi Andreja Rozmana - Roze. Naslednja predstava bo v nedeljo ob 18. uri.

Lani sta literarna zgodovinarka in jezikoslovka, dolgoletna profesorica na dunajski univerzi dr. Katja Šturm Schnabl in njen sin, filozof in sociolog Bojan Ilija Schnabl izdala obsežno znanstveno delo Enziklopedie der slowenischen Kulturgeschichte in Kaernten/Koroška/Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od njenih začetkov do leta 1942. Enciklopedija, napisana v nemščini, obsega tri zvezke velikega formata z nad 1000 gesli. Pri pisanju je sodelovalo 160 avtorjev iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Rusije in Slovenije. Med slednjimi je bil tudi zgodovinar, raziskovalec in izvrsten analitik koroških razmer profesor Janez Strgar z rodbinskimi koreninami v Britofu pri Kranju. Ideja za izdajo obsežnega znanstvenega in raziskovalnega dela, ki ima čezmejne razsežnosti, se je rodila leta 2006. Dr. Katja Šturm Schnabl, rojena leta 1936 v zavedni slovenski družini v Svinči vasi/Zinsdorfu (Štalenska gora/Magdalensberg) na Celovškem polju, ki je morala kot šestletno dekle v nemško taborišče, v katerem je za vedno ostala njena mlajša sestrica, se je zbiranja gradiva s še dvema sodelavcema lotila najprej sama, leta 2010 pa se je snovalcem enciklopedije pridružil še Katjin sin Bojan Ilija Schnabl.

Enciklopedija je bila v začetku februarja predstavljena tudi slovenski javnosti. Predstavitev na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani je organiziral Avstrijski kulturni forum v Ljubljani. Med udeleženci je bila tudi avstrijska veleposlanica v Ljubljani Sigrid Berka, ki je dejala, da je izdaja enciklopedije znak pozornosti slovenske države do slovenske manjšine na Koroškem. Knjiga razkriva mnoge javnosti doslej neznane dogodke in osebnosti, še posebej Celovško kotlino, v kateri so se zgodili za zgodovino Slovencev pomembni dogodki. Enciklopedija zaradi svoje znanstvene vrednosti zasluži prevod v slovenščino, so med drugim povedali udeleženci predstavitve.

Oddajte svoj komentar

Kranj -11°

megla
vlažnost: 89 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-14/4

ponedeljek

-7/8

torek

-8/8

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 18:29, 21. januar

70% Slovencev se strinja z ravnanji komunistov do Slovenskega naroda. Zato bo treba ob novem preštevanju prek cevi bolj pogledovati proti Slovencu kot tujcu. Predvsem hrbet si bo treba si zavarovat.

V Dražgošah poziv k miru / 14:58, 21. januar

Nespodobna pravokacija!?Mogoče so se bali, da bi jim partizani pojedli ali odnesli dežo z zasko in klobasami. Rekvizicija: tudi zadnja krava...