O bratih, ki sta hrepenela po snidenju

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. februar 2017 / 11:39  

Žarko Bundalo je avtor biografskega romana z naslovom Duga, v slovenščini Mavrica, ki ga je predstavil v Kranju, kjer si je ustvaril družino.

Roman je napisan v njegovem maternem srbskem jeziku, ker, kot pravi avtor Žarko Bundalo, se v maternem jeziku lahko najlepše izrazi in tudi v posvetilo ob podpisovanju prvih izvodov knjig je napisal: »Družina je, kjer se začne življenje in ljubezen nikoli ne konča.«

Zakaj naslov Mavrica? »Mavrica nudi čudovit spekter barv, tako kot jih ponuja življenje in kot jih je ponudilo družinama Bundalo in Moric. Z romanom sem pustil prečudovit spomenik potomcem in želel bi si, da bi se česa podobnega vsak lotil. V družini Bundalo je bilo potrebnih sto let, da je nekdo napisal zgodbo o dveh bratih, starejšem Rudolfu in mlajšem Bogdanu, ki sta se spoznala šele v odraslosti, prej pa leta hrepenela po tem, da bi se srečala. Kot najmlajši Bogdanov otrok sem se potrudil in zgodbo – ločeno življenje dveh bratov in njuno ponovno snidenje – upoštevajoč vse okoliščine, tudi zgodovinske, spisal v roman,« je pojasnil Žarko.

Brata, ki sta rdeča nit romana, sta imela eno mamo, prelepo Stano, in različna očeta. Mama Stana je po rojstvu drugega otroka umrla. Bogdan je ostal brez mame in z očetom ter še štirimi sorojenci v skromnih razmerah živel v Slatini v Bosni, preživljali so se »z zemljo«. Rudolf je ostal brez obeh staršev, saj je njegov oče padel že v prvi svetovni vojni v Črni gori in vzela ga je pod streho teta Mara, s katero sta živela v rojstni hiši v Luštici v Črni gori. »Kako sta Bogdan in Rudolf iskala mamo, mame pa ni bilo ... Vedela sta brata eden za drugega, a srečala se nista.« Rudolf je zaključil šolo za čevljarja v Pančevu v Srbiji, se vrnil v rojstni kraj in si nato v Tivatu ustvaril družino. V njem je še vedno gorela želja po snidenju z bratom Bogdanom.

Snidenje je bilo polno objemov, solz, veselja

»Star sem bil pet let in še živo imam pred očmi, kako je stric Rudolf prvič prišel v Stari Martinac, kjer si je naš oče Bogdan ustvaril družino. Snidenje je bilo polno objemov, solz, veselja – in tega doživetja nikoli ne bom pozabil. Stric nam je prinesel pomaranče pa fige, barvice in zvezke. Kako smo se otroci razveselili daril, kajti mnogo tega doma nismo imeli, niti poznali,« se spominja Žarko. Od tega prvega stika so se sorodstvene vezi utrdile, stric je pogosto pisal in Žarku se zdi prav neverjetno, kako sta njegov oče in stric odraščala vsak na svojem koncu sveta, v različnih razmerah, a rokopis sta imela enak. Žarko rokopise pisem še hrani.

»Smo kot eno«

»Bogdan in Rudolf sta čvrsti stik ohranila vse do smrti – in kar je pomembno: stiki se nadaljujejo skozi generacije družin Bundalo in Moric. Smo kot eno,« je poudaril Žarko, ki piše tudi pesmi. Ena izmed njih z naslovom Bol v srcu (Bolečina v srcu) je objavljena tudi v knjigi. Bundalovi so doživeli veliko težkih trenutkov, duga oz. mavrica pa je tista, ki je žalostne zgodbe iz preteklosti odnesla daleč proč in družini povezala za vedno.

Izid knjige je omogočila založba Art Print, knjigi svetlo pot v branje sta zaželela dramatik Ostoja Šobot in pesnica Nataša Jovović, ki je vodila nedavni literarni večer v Kranju. In kot zanimivost: predstavitev romana in njenega avtorja je spravila v verze. Predstavitve se je udeležilo Žarkovo in ženino sorodstvo – še njegova brata sta potrdila »iz prve roke«, da je vse res, kar je napisal. Prišli so Žarkovi sosedje, prijatelji, znanci, predstavniki Mestne občine Kranj in številni literarni umetniki. Knjigo si bo kmalu možno izposoditi v Mestni knjižnici Kranj.