Ciril Pirc – najuspešnejši kranjski župan

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 19. februar 2017 / 10:49  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (87)

Med ljudmi še vedno kroži zgodba, da so včasih kranjsko občinsko stavbo zaprli, ko so iz nje odšli orožnik, tajnica in župan Ciril Pirc, ki je stavbo zaklenil. Verjetno ni bilo ravno tako, vendar Kranjčani s tem opozorijo na sedanjo množico občinskih uradnikov, ki se »mučijo« vsak dan po številnih pisarnah v dveh občinskih poslopjih … Seveda ni tako samo v Kranju.

Najuspešnejši kranjski župan Ciril Pirc se je rodil 17. februarja 1865 barvarju in županu Mateju Pircu in Katarini, rojeni Hartl. V času njegovega županovanja je mesto doseglo največji razvoj. Že leta 1894 je izposloval ponovno odprtje gimnazije in njeno dopolnitev v višjo gimnazijo. Leta 1895 je bil izvoljen v občinski odbor, v katerem je štirideset let deloval kot odbornik, občinski svetovalec in od leta 1921 do 1936 kot župan Kranja in okolice.

Politično se je opredelil za Narodno napredno stranko. Bil je delaven član lokalnih narodnih društev Narodne čitalnice, Sokola, Gasilskega društva. Leta 1898 je postal starosta Narodne napredne stranke v Kranju. Imel je veliko zaslug za odprtje železnice Kranj–Tržič (1908) in gradnjo državnega cestnega mostu čez Savo pod Kranjem (1910), zlasti pa za gradnjo vodovoda za Kranj in okolico, narejenega leta 1911. Ustanovil je tudi Kreditno društvo.

Med prvo svetovno vojno je leta 1914 preprečil razpust Narodne čitalnice v Kranju. Ob zlomu Avstro-Ogrske monarhije je bil 27. oktobra 1918 izbran za predsednika krajevnega odbora Narodnega sveta, 11. maja 1921 pa namesto Karla Šavnika izvoljen za župana Kranja.

Že leta 1921 je z nakupom in umetniško preureditvijo Ogrinčeve hiše na Mestnem trgu preskrbel Kranju reprezentativen občinski dom. S priključitvijo vasi Gaštej in Gorenja Sava s kranjskim kolodvorom vred mestni občini je bil položen temelj široko zasnovani Pirčevi akciji za privabitev velikih industrij v Kranj. Po njegovem predlogu je mestna občina leta 1922 prodala obširne pašnike pod gaštejskim klancem na desnem bregu Save tekstilni družbi Jugočeški, ki je tam do 1924 sezidala veliko tekstilno tovarno. Kasneje so nastale v območju Kranja velike tekstilne tovarne Intex (1927), Tekstilindus (1928) in Jugobruna (1928), od domačih podjetij pa tovarne Božič, Sirc in Prah. Kranj je postal poleg Tržiča drugo največje središče tekstilne industrije v Sloveniji.

Leta 1931 je dosegel ustanovitev dvorazredne državne tekstilne šole. V njegovem času se je mesto lotilo številnih dragih javnih del, ko so kanalizacija, izboljšanje in tlakovanje mestnih cest, prezidava štirih v mesto dostopnih stopnišč, povečanje cestne razsvetljave … Zgradili so zdravstveni dom ter naredili načrte za zgradbo nove ljudske šole in modernega kopališča. Bil je tudi glavni urednik političnega tednika Sava, ki so ga tiskali v tiskarni Sava, ki jo je ustanovil.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Repnjah pod Šmarno goro se je 14. 2. 1837 rodil politik, odvetnik Valentin Zarnik.

V Črnem Vrhu nad Idrijo se je 15. 2. 1828 rodil kipar, rezbar Matija Ožbič, ki je zaslovel s svojo delavnico v Kamniku, kamor se je preselil okoli leta 1852.

V Tržiču se je 16. 2. 1867 rodil podjetnik Franc Ahačič, ki je postal prvi slovenski župan v Tržiču. Prevzel je obrtno izdelovalnico kmetijskega orodja, ki jo je osnoval oče Kajetan.

V Zgornjih Gorjah pri Bledu se je 17. 2. 1875 rodil diplomat in politik Ivan Krizostom Švegel.