Tudi mama ne prizna krivde
Potem ko je v začetku februarja krivdo za smrt dveletne jeseniške deklice zavrnil že njen očim Mirzan Jakupi, je ta teden enako storila tudi njena mama Sanda Alibabić.
Kranj – Jeseničanka Sanda Alibabić je v sredo na kranjskem okrožnem sodišču zanikala krivdo za smrt svoje dveletne hčerke, ki je 4. julija lani podlegla posledicam hudih poškodb. Za 36-letno mamo umrle deklice so predobravnavni narok izpeljali šele ta teden, potem ko se zaradi zdravstvenih težav ni udeležila prvega predobravnavnega naroka 3. februarja, ko je vse očitke iz obtožbe že zavrnil njen zdajšnji partner Mirzan Jakupi. Glavno vprašanje, ki zdaj zaposluje sodnico Mileno Turuk, je, kdaj začeti glavno obravnavo, saj bo visoko noseča obdolžena Alibabićeva v kratkem rodila.
Sodna izvedenka ginekologinja ugotavlja, da bo obdolžena sposobna na sodnem procesu sodelovati že teden dni po porodu, če bo ta seveda minil brez zapletov, ob pogoju, da bodo obravnavo vsako uro prekinili za pol ure, da se bo lahko posvetila dojenju in negi dojenčka. Obramba, ki jo po uradni dolžnosti zastopa kranjska odvetnica Darja Roblek, meni, da je mnenje ginekologinje povsem v nasprotju s stroko in od sodišča zahteva, da obdolženi in predvsem njenemu otroku zagotovi vse materinske, zdravstvene pravice in ne nazadnje tudi osnovne človekove pravice. Obenem je odvetnica predlagala, naj se o tem vprašanju izreče še sodni izvedenec pediatrične stroke.
Glede na odločitev sodnice Turukove, da bo začetek glavne obravnave razpisala šele po porodu, ko bo več znanega o zdravstvenem stanju dojenčka in matere, odvetnica Roblekova sicer dvomi, da bo sojenje steklo tako hitro. »Gre predvsem za zaščito otrokovih pravic, ne toliko matere. Za nas bi bilo sprejemljivo, da se še nerojenemu otroku takoj po rojstvu zagotovijo minimalne možnosti in ga res ne izpostavljajo kakršnemukoli tveganju. To ne pomeni, da bi se sojenje začelo šele čez pol leta, ampak je vse odvisno od tedanjega zdravstvenega stanja matere, otroka, dojenja in vsega drugega. Tukaj bo verjetno, tako kot je že sedaj sledila, sodnica upoštevala mnenja strokovnjakov,« je Roblekova po končanem predobravnavnem naroku dejala v izjavi za javnost. Sodnica Milena Turuk je sicer poudarila, da bodo za otroka na sodišču zagotovo ustrezno poskrbeli in ne bo kar na hodniku čakal, da mama pride iz sodne dvorane.
V obravnavanem primeru se odpira tudi vprašanje otrokovega bivanja z mamo v času pripora. Njena zagovornica je namreč opozorila, da zakon o izvrševanju kazenskih sankcij omogoča največ eno leto skupnega bivanja matere in otroka, medtem ko v pravilniku o priporu vprašanje materinstva sploh ni urejeno. Obramba bo zato sodišču predlagala odpravo pripora ali vsaj uvedbo hišnega pripora v varstveni hiši, saj obdolžena nima rešenega stanovanjskega vprašanja. Glede morebitnega odvzema otroka materi pa je Roblekova poudarila, da tudi za njeno stranko velja načelo domnevne nedolžnosti: »Tri otroke je vzgojila, vsi trije so v preiskavi povedali, da je imela mama lep odnos do njih. Ne vidim torej razloga, da bi že vnaprej rekli, da bo spet nekaj narobe.« Center za socialno delo je z obdolženo v stikih in bo ukrepal v skladu z zakonom, kar morda pomeni tudi odvzem otroka, je dodala.
Obramba Alibabićeve sicer sodišču predlaga, naj v dokazne namene pridobi tudi mnenje sodnega izvedenca psihiatra o lastnostih obdolžene, ki so utegnile vplivati na »sposobnost razumevanja in obvladovanja kaznivih dejanj obdolžene v inkriminiranem času«, na kar je v izvedeniškem mnenju že opozoril psiholog. Zavzema se tudi za izključitev javnosti s sojenja, ko bo govor o družinskih in zdravstvenih razmerah otrok in obdolženih ter o drugih po zakonu zaupnih in varovanih podatkih. Zagovornica bi med drugim javnosti prepovedala, da prisluhne izpovedbam treh mladoletnih otrok obdolžene Sande Alibabić, ki sicer živijo pri očetu, saj je predlagala tudi njihovo zaslišanje v zvezi z odnosom matere do njih.
Tožilka Tina Lesar, ki na predobravnavnem naroku kaznovalnega predloga ni podala, Alibabićevi in Jakupiju očita kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom, povzročitev posebno hude in hude telesne poškodbe ter več lažjih poškodb, za kar so zagrožene večletne zaporne kazni.