Ločani so dobrega zdravja

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / četrtek, 9. februar 2017 / 16:10  

Celo odličnega ob dejstvu, da je zdravstvo povsod na Gorenjskem v primerjavi z ostalim v Sloveniji podhranjeno, da je manj zdravnikov, medicinskih sester in tudi bolniških postelj na prebivalca, smo slišali na predstavitvi raziskave Zdravje v občini, ki jo je za vso Slovenijo opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Škofja Loka – Zdravstveno varstvo je sicer samo eno od meril o stanju zdravja držav­ljanov, ki so jih v raziskavi strnili v 35 kazalnikov. Raziskavo, ki zajema 212 občin v Sloveniji in je prva, ki je izvedena za občine, je v Škofji Loki predstavila prim. Alenka Hafner, dr. med., iz kranjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Povedala je, da so izsledki raziskave namenjeni odločevalcem v občinah, da bi skupaj z ostalimi dejavniki poskrbeli za krepitev zdravja svojih prebivalcev.

Podlaga za strategijo zdravstva

Podatki iz raziskave jim dajejo možnost načrtovanja strategij na področju zdravja. O tem od lani resneje razmišljajo tudi v občini Škofja Loka, je dejal župan Miha Ješe, občina pa se bo aktivneje vključila v načrtovanje zdravstvenega varstva na pobudo zdravnikov iz tamkajšnjega zdravstvenega doma, ki zaradi kadrovske in prostorske stiske vse težje delajo. Strateški pristop k zdravju pa zahteva tudi pričakovano večanje števila prebivalcev (priseljevanja in naravnega prirasta) in tudi večji delež starejšega prebivalstva.

Večja skrb pomoči na domu

Alenka Hafner je opozorila na zanimive ugotovitve o Gorenjski, ki na številnih področjih odstopa od slovenskega povprečja. Tako je denimo pri bolniških odsotnostih kar 16 gorenjskih občin na boljšem od slovenskega povprečja: od šestih občin so na vrhu tri gorenjske: Preddvor, Železniki in Žirovnica. Škofja Loka sicer ni nikjer povsem v vrhu, a večinoma značilno odstopa od slovenskega povprečja. Tako so denimo na področju zdravstvenega stanja in umrljivosti ugotovili, da je delež prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro, višji od slovenskega povprečja. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 11 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 13,7 dneva. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako. Nižja je tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi, višji pa sta stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka pri starejših ljudeh in stopnja umrljivosti zaradi samomora. Manj razveseljiv je tudi podatek, da je delež uporabnikov pomoči na domu nižji od slovenskega povprečja, med 18 gorenjskimi občinami je po tem kazalcu Škofja Loka šele na 13. mestu. Manj kot odstotek prebivalstva je deležen pomoči na domu, po resoluciji o socialni varnosti 2013 do 2020 pa naj bi bilo zajete 3,5 odstotka ciljne populacije. Tega področja se bodo morali v občini Škofja Loka resno lotiti.

Pri Svitu in Dori jih sosedje prehitevajo

In še nekaj podatkov s področja dejavnikov tveganja za zdravje in preventive: telesni fitnes otrok je bil v občini Škofja Loka višji od slovenskega povprečja. Delež kadilcev je bil 16-, v Sloveniji pa 24-odstoten. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 2 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,8. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju. Odzivnost v Programu Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 70, v Sloveniji pa 60,4 odstotka, v programu Zora (za raka materničnega vratu) je bila 76,7, v Sloveniji pa 71,3 odstotka. Na tem področju jih močno prehitevajo v sosednjih občinah Žiri, Železniki, Gorenja vas - Poljane, ki v Sloveniji izrazito odstopajo.

Poleg pomoči na domu naj bi v Škofji Loki v prihodnje izboljšali tudi preventivne dejavnosti. Alenka Hafner opozarja na dejavnosti, ki so na voljo v zdravstveno-vzgojnih centrih (na Gorenjskem jih deluje sedem), kjer so prebivalcem na voljo izobraževanja, svetovanja, delavnice s področja zdravja, v prihodnje pa jih nameravajo še nadgraditi, zlasti s področjem duševnega zdravja.