Zgodovinarka Monika Kokalj Kočevar, fotografirana aprila 2015 za intervju v Snovanjih GG / Foto: Gorazd Kavčič

Tisoči Gorenjcev v nemški vojski

Letos bo minilo že tri četrt stoletja od jeseni 1942, ko so prvi Gorenjci dobili pozive na nabor, januarja 1943 so sledili prvi vpoklici v nemško vojsko. Dr. Monika Kokalj Kočevar, zgodovinarka in kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, pripravlja razstavo o prisilno mobiliziranih Gorenjcih v nemški vojski in nas vabi k sodelovanju.

Lani ste na vojno temo doktorirali in vaš doktorat je povezan z Gorenjsko. Naslov disertacije: Gorenjski mobiliziranci v nemški vojski 1943–1945. Kakšna je bila vojna pot teh mož?

»Oktobra 1942 so bili klicani letniki 1923 in 1924 in ti so bili tudi prvi vpoklicani – od 11. do 14. januarja 1943 – na služenje v državno delovno službo, RAD. Vpoklici so se strnjeno nadaljevali do avgusta 1943, ko so odšli letniki 1926. Na Gorenjskem so tako vpoklicali 11 letnikov, rojenih od leta 1916 do leta 1926. Po polletnem služenju v RAD so vpoklicance pošiljali v različne rezervne vojaške enote, kjer so jih usposobili za bojevanje na fronti. Največ gorenjskih vojakov je bilo poslanih na vzhodno fronto. Številni so na fronti dezertirali in se priključili osvobodilnim gibanjem po Evropi. Iz slovenskih ujetnikov, ki so bili zajeti na fronti v Normandiji, so v Veliki Britaniji ustanovili jedro 5. prekomorske brigade, v Sovjetski zvezi pa je bila ustanovljena 1. jugoslovanska brigada in tankovska brigada. Več tisoč jih je uspelo dezertirati v partizanske enote v Sloveniji, nekaj sto se jih je priključilo tudi Gorenjski samozaščiti. Po koncu vojne so se iz različnih ujetniških taborišč vračali še vse do sredine petdesetih let.«

Kaj se pokaže, če to poglavje zgodovine prikažete v številkah? Koliko je bilo teh vojakov, koliko jih je padlo, bilo ranjenih, koliko se jih je vrnilo?

»Skupno število prisilno mobiliziranih Gorenjcev presega 11.000. Na bojiščih jih je umrlo čez 1700, ranjenih je bila približno ena petina vpoklicanih, dezertiralo jih je več kot četrtina.«

Zdaj pripravljate tudi razstavo o gorenjskih mobilizirancih v nemško vojsko. Kaj vse boste na njej prikazali?

»V sklopih bo prikazan razvoj in potek prisilne mobilizacije, hkrati pa bo primerjalno prikazana mobilizacija na Štajerskem in Koroškem ter po Evropi. Posebno mesto bodo imeli tudi predmeti in dokumenti, ki so jih imeli vpoklicanci.«

Vam lahko naši bralci pri pripravi razstave kaj pomagajo? S svojimi pričevanji, predmeti, ki jih hranijo, in še čim?

»Kakršenkoli prispevek je dobrodošel. Predmeti, dokumenti, pričevanja … Najbolj se razveselim osebnih predmetov mobilizirancev, ki so zelo redki. Za oris osebnih zgodb pa z veseljem pridem k pričevalcem.«

Koliko pa je na Gorenjskem sploh še živih od tistih, ki so po sili razmer postali nemški vojaki?

»Povsem natančno je težko oceniti. Nekaj let nazaj je imelo Združenje mobiliziranih Gorenjcev okoli tisoč članov, se je pa v tem času število še živečih aktivnih vpoklicancev več kot prepolovilo.«

So bile zgodbe teh mož in fantov »tipske«, med seboj podobne, ali pa je vsaka od teh vojnih usod zgodba zase?

»Vsaka zgodba je posebna in se vključuje v skupno temo prisilne mobilizacije. Vsak vpoklicanec je doživel mobilizacijo drugače in imel glede na okoliščine drugačne možnosti.«

Verjetno se niste posvetili le vojakom in njihovim vojnim usodam, ampak tudi njihovim stikom z domačini. Kaj vse so doživljali njihovi bližnji doma?

»Vpoklicani so se večinoma odločali za odhod v nemško vojsko, ker je bilo z ukazom šefa civilne uprave zagroženo, da bodo sorodnike dezerterjev ali pa tistih, ki se ne bi odzvali vpoklicu, selili in poslali v taborišča. Ko so fantje in možje odšli, se je veliko družin znašlo v finančni stiski, ker so jim vpoklicani družinski člani s svojimi zaslužki zagotavljali edini ali pomemben vir preživljanja. Nekatere družine so dobile manjšo družinsko podporo. Že vpoklici so predstavljali težko travmo. Veliko vpoklicanih je bilo komaj polnoletnih in v življenju še niso bili na daljši poti. Vsi so močno pogrešali dom in domače. Vojaki so načeloma lahko kadarkoli pisali pisma in razglednice, dobivali so lahko tudi pakete. Prve novice o vpoklicanih so objavljali v časopisu Karawanken Bote, skoraj v vsaki številki pa je bil krajši članek namenjen pozdravom, ki so jih vpoklicani v nemško vojsko pošiljali domačim. Pri prebegih in dezertacijah vojakov so domači pogosto pomagali, bodisi da so vojaku prinesli civilno obleko, speljali sledi žandarjev ali pomagali najti stike s partizanskimi enotami. Če je bil vojak na fronti pogrešan ali pa je padel, so njegovi predpostavljeni obvestili svojce.«

Kako so bili povratniki iz nemške vojske sprejeti pri novi oblasti v osvobojeni domovini?

»Nekateri mobiliziranci v nemško vojsko so se vračali domov že zgodaj julija 1945. Te so v domovini sprejeli precej slabše kot tiste, ki so prišli po splošni amnestiji 3. avgusta 1945. Domov so se vračali prek dveh smeri, tisti iz anglo-ameriških taborišč za vojne ujetnike so prihajali prek Jesenic, iz sovjetskih ujetniških taborišč pa prek Subotice v Vojvodini. Še v petdesetih in šestdesetih letih so nekdanje mobilizirance zasliševali in pripravljali različne sezname.«

So ti vojaki dobili kakšno zadoščenje od povojne nemške države – kot naslednice države, ki jih je prisilno mobilizirala?

»Nemčija je bila sicer pripravljena ponuditi nekdanjim vpoklicancem rente, vendar se s tem ni strinjala tedanja jugoslovanska oblast. Šele v Republiki Sloveniji je bil leta 1995 sprejet Zakon o žrtvah vojnega nasilja (ŽVN), ki v svojem 4. členu opredeljuje, da: 'je žrtev vojnega nasilja po tem zakonu tudi oseba, ki je bila z aktom okupacijskih oblasti prisilno mobilizirana (prisilni mobiliziranec) v redne vojaške enote okupatorja, razen če je pridobila častniški čin ali je bila pripadnik fašistične oziroma nacistične stranke ali njunih enot'. Z Zakonom o skladu za poplačilo vojne odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja so prisilni mobiliziranci dobili možnost za uveljavitev simbolične odškodnine. Pravica do dosmrtne mesečne rente jim je bila priznana šele z dopolnitvijo 16. člena Zakona o ŽVN, ki je bila v državnem zboru sprejeta 5. oktobra 2009. Zakona o vojnih invalidih in vojnih veteranih pa prisilne mobilizirance v nemško vojsko, ki so invalidi, še vedno izključujeta. Le okrog deset odstotkov invalidov je dobilo priznanje invalidnosti neposredno iz Nemčije, vendar jim je to uspelo le z veliko osebnega angažmaja.«

Kdaj bo vaša razstava na ogled in kje? Nas povabite?

»Razstava bo odprta sredi novembra 2017 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, vse zainteresirane pa že sedaj prijazno povabim.«

Hvala za pogovor, se vidimo na razstavi!

Oddajte svoj komentar

Kranj 17°

jasno
vlažnost: 82 %
veter: SZ, hitrost: 4 km/h

16/32

nedelja

18/25

ponedeljek

18/24

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Kranj, 23. julij 2017

Blagoslovitev na Šmarjetni gori

PRIREDITVE / Žabnica, 23. julij 2017

Velika vrtna veselica

FILM / Jesenice, 25. julij 2017

Torkova kinoteka na Stari Savi

IZLETI / Kranj, 25. julij 2017

Kolesarska izleta

IZLETI / Kranj, 27. julij 2017

Na Veliki travnik

IZLETI / Šenčur, 29. julij 2017

Galetovec in Pokljuška pot

GLEDALIŠČE / Šenčur, 30. julij 2017

Na ogled predstave Divji lovec na Studencu

GLEDALIŠČE / Britof, Predoslje, 30. julij 2017

Na ogled predstave Divji lovec

 

 
 

 

 
 
 

Predlagali sodni preizkus denarne odpravnine / 10:11, 20. julij

KOMPAS HOTELI BLED – VZMD tudi tokrat v sodni preizkus prenizke denarne odpravnine iztisnjenim/razlaščenim delničarjem – VABILO k vključitvi...

Deset let kasneje / 16:08, 19. julij

To so pa gorenjski gospodarstveniki nove dobe. Uspeli so zapraviti vse, kar so ustvarjale mnoge generacije delavcev od l.45 naprej, ki so bi...

Spomin na prelomne dogodke / 22:40, 14. julij

Govornik poudarja etično in zgodovinsko odgovornost.

Kot LDSov delegat prve demokratično izvoljene skupščine je 25. 6. 1991 (verjet...

Domobranci, zdravo – Bog daj / 18:55, 13. julij

Pri nas braniti dom, ja to je prepovedano. V Ljubljani vihrati s slovensko zastavo, te popišejo policaji.... Na Lj. gradu ni slovenske zastave! Z jugo zastavo, se policaji ne obregnejo!

Spomin na prelomne dogodke / 18:44, 13. julij

Zakaj je dovoljeno razvijanje jugoslovanskih zastav ! A smo Slovenija, al' nismo!!!!
ps: tale plačanec je pa na vseh provokacijah !

Domobranci, zdravo – Bog daj / 18:29, 13. julij

Najbolj me žalosti dejstvo, da se komentatorji spotikajo ob dogodke, ki so se zgodili pred 72 leti in več. Ti dogodki so bili stresni žalost...

Domobranci, zdravo – Bog daj / 13:31, 13. julij

Zdaj že na GG reklamirate domobransko oz. belogardistično čtivo, ki rabi samo za razdvajanje ljudi in zamegljevanje zgodovine? žalostno.