Blaž Crobath – Prešeren s sodobniki in Luiza Pesjak

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 5. februar 2017 / 11:07  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (85)

Med zanimivimi Prešernovimi sodobniki je bil tudi odvetnik in politik Blaž Crobath, ki se je rodil v Železnikih 4. februarja 1797. S Prešernom sta prijateljevala že v študentskih letih na Dunaju, kasneje pa je France Prešeren med letoma 1834 in 1846 delal tudi v njegovi odvetniški pisarni v Ljubljani. Crobath je bil kot delodajalec zelo razumevajoč do Prešerna in literatov nasploh. Njegov ljubljanski salon je postal zbirališče slovenskih izobražencev. Veljal je za podpornika narodnega prebujenja, na katerega je kasneje močno vplivala tudi njegova hči, slovenska pesnica Luiza Crobath, poročena Pesjak.

Na Dunaju je Crobath spadal v Kastelčevo in Prešernovo družbo in je bil določen, da prejema morebitne Čopove pošiljke za Smoleta, v Ljubljani pa se je pogosto družil s Smoletom in Kastelcem. Leta 1837 je s prihodom Poljakov Horodyńskega in Korytka, ki sta bila nekaj časa pri njem na hrani (Korytko tudi na stanovanju), dobil njegov salon nov pomen. Takrat je prihajal v hišo tudi kanonik Urban Jerin, verjetno pa tudi Jožef Dagarin, v čigar družbi je obiskal leta 1841 in 1843 zavzetega Slovenca župnika Blaža Blaznika v Naklem. Crobath je bil kot »iskren rodoljub Slovenec pravega narodnega čuta«. Bil je član deželnega muzejskega društva. Leta 1848 je bilo njegovo ime med kandidati za državni zbor. Prva velika skupščina Slovenskega društva ga je 6. junija 1848 izvolila za odbornika, v deželnem zboru pa je od leta 1848 zastopal rudarstvo.

Zanimiva pot prebujanja narodne zavesti se je zgodila pri Crobathovi hčerki, kasnejši pesnici in pisateljici Luizi Pesjak. K njeni izobrazbi je veliko prispeval France Prešeren, ki ji je vcepljal klasično izobrazbo in jo začel učiti tudi angleško. Najprej je pisala v nemščini, leta 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini. Ob prerodu slovenskega meščanstva v začetku šestdesetih let so njene štiri hčerke dobile slovenskega učitelja Antona Lesarja. Z njimi se je tudi sama učila slovenščine in doživela narodnostno prebujenje. Kmalu je spisala »mojo prvo pesmico slovensko: Kar ljubim«. Zaključuje jo z verzom: »Ljubim Sloven'jo, ji roko podam / Bog jo potrdi in živi jo nam!« V časopisu Naprej je Luiza objavila Odprto pisemce slovenskim materam, v katerem jih spodbuja, naj otroke poučujejo v »domači govorici, v tem lepem in blagoglasnem jeziku«, in priznava, da šele zdaj, ko se ga sama uči, spoznava njegovo lepoto in milino. Leta 1887 je izdala roman Beatin dnevnik, s čimer je ustvarila slovenski ženski roman. Napisala je tudi nekaj slovenskih dramskih besedil in je tudi avtorica libreta za opero Gorenjski slavček Antona Foersterja.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Struževem pri Kranju se je 31. 1. 1799 rodil slovenski pesnik, pisatelj in narodni buditelj Blaž Potočnik. Dvokolesne branjevske vozičke je opremil z vzmetmi …

V Planici so 4. 2. 1934 slovesno odprli in preizkusili novo skakalnico velikanko.

V Kropi se je 5. 2. 1753 rodil pravnik Jožef Potočnik. Bil je zaveden Slovenec, ki je bil v Trstu sprejet med patricije in je leta 1790 prejel plemiški naslov.

?5. februarja 1897 je umrl nemški bančnik Julij Born, ki je v okolici Tržiča leta 1891 odkupil tržiško gozdno

veleposest Kranjske industrijske družbe.