Z gledalci smo postali prijatelji

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Razvedrilo / petek, 3. februar 2017 / 11:44  

To soboto bo minilo petnajst let, odkar je na male ekrane prišla oddaja Dobro jutro. Jubilej bodo ustvarjalci obeležili že dan prej, v petkovi oddaji.

Dobro jutro je bila sprva dvourna oddaja, danes pa gledalcem nacionalne televizije prinaša še enkrat daljši televizijski program, ki ga ustvarjajo v Ljubljani, Mariboru in Kopru. V petnajstih letih so pripravili več kot tri tisoč oddaj, v katerih so imeli okoli 20 tisoč gostov. Marsikaj zanimivega o priljubljeni jutranji oddaji, ki jo z velikim žarom soustvarja že dobrih trinajst let, ve povedati Kranjčanka Katja Tratnik, v tej sezoni voditeljica ponedeljkovih oddaj, ob petkih pa 'glavna' na terenu. Zaupala nam je tudi nekaj zanimivosti o sebi ...

Težko ste našli čas za najin pogovor. Dejali ste, da spite po štiri ure na noč. S čim ste ta čas tako zelo zaposleni?

»Načeloma sem kar iz tedna v teden zelo zaposlena, je pa res, da nam je 15-letnica oddaje prinesla še nekaj dodatnih obveznosti. Tudi najin pogovor na primer, saj ste se zaradi jubileja ostali mediji malo bolj spomnili na nas. To so povsem prijetne stvari, vzamejo pa čas.«

Večina gledalcev ne ve, da delo na televiziji ni vaša 'glavna' služba, pač pa ste redno zaposleni kot svetovalka za odnose z javnostmi na Kontroli zračnega prometa Slovenije. Kako usklajujete oboje?

»K sreči imam na kontroli zračnega prometa zelo razumevajočega šefa, ki mi dopušča, da nekaj ur na teden preživim na drugem delovnem mestu, s tem da moram konec meseca vseeno imeti zadostno število ur. Ko nisem na televiziji, sem zelo veliko časa v službi na Brniku, praviloma kar po deset ur na dan, tudi dopust dam, če vidim, da mi bo primanjkovalo ur. Je pa potem problem, da mi zmanjka dopusta za pravi dopust, ki ga že dve leti nisem imela. Večinoma se lahko spočijem le ob koncih tedna.«

Pa še niste pomislili, da bi se od televizije poslovili?

»Malce sem pomislila, a je bilo še daleč do realizacije te misli, saj imam delo na televiziji še vedno zelo rada. Vedno navijam, da bi oddaja trajala še eno uro dlje, a mi kolegi pravijo, naj ne govorim neumnosti. (smeh) Je pa res, da smo trenutno kar malo kadrovsko podhranjeni, saj je več sodelavk na porodniškem dopustu. Vsi smo morali poprijeti za dodatne naloge, a dokler delamo s takim 'guštom' in ljubeznijo do oddaje, se nihče kaj dosti ne pritožuje.«

Kakšne so še vaše zadolžitve poleg vodenja oddaje?

»Sedaj nam je lažje, saj ima večina voditeljev pomoč redaktorjev, včasih smo pa morali opravljati še to delo. Kljub temu nam še vedno ostane precej dogovarjanja, če ne gre drugače, pa zvečer po telefonu. Nisem princeska na zrnu graha. (smeh) Sicer pa vsako oddajo pripravlja kar lepo število ljudi, veliko je takšnih, ki jih gledalci ne vidijo.«

Oddaja je med gledalci zelo priljubljena. S čim jih po vašem uspete vsak delovnik kar štiri ure zadržati pred ekrani?

»Gre za kombinacijo več stvari. Oddaja prinaša pestro paleto vsebin, ki jih ne razvlečemo, saj bi sicer gledalci preklopili na drug program, če jih tema ne zanima. Posamezno temo najdlje obravnavamo 20 do 25 minut, pa še to jih marsikdaj 'razbijemo' s terenskimi vklopi. Ne iščemo negativnih stvari, vsebina je pozitivno naravnana, zelo veliko je možnosti sodelovanja gledalcev. Se mi pa zdi, da smo po vseh teh letih že kar malo prijatelji z njimi. Marsikdaj v oddaji poveš tudi kaj o sebi, zaradi česar se poistovetijo z nami.«

Ta teden bo petkova oddaja praznično obarvana, spomnili se boste najlepših trenutkov iz 15-letne zgodovine. Kateri so za vas najlepši?

»Moji posebni spomini so bolj vezani na ekipo. Kako navdušeni smo bili ob selitvi v nov studio ali pa ko smo končno dobili spodobno sceno, na primer. Se pa tudi spomnim, kako dobro se mi je zdelo, ko mi ob klicanju gostov ni bilo več treba podrobneje razlagati, iz katere oddaje kličem, kar je bil znak, da smo se že dodobra 'usidrali'. Če danes komu ni ravno jasno, katera oddaja je Dobro jutro, si mislim, joj, iz katerega planeta je … « (smeh)

Vaše delo zahteva zgodnje vstajanje. Očitno ste tudi ob koncih tedna zgodaj pokonci, saj ste mi na elektronsko pošto odgovarjali že ob pol sedmih …

»Problem konstantnega zgodnjega vstajanja je, da se tudi ob koncu tedna zbudim med pol peto in šesto uro. In če ne morem zaspati nazaj, vstanem, si skuham kavo, sesam in perem …, tako da imam do osmih že vse pospravljeno. (smeh) Načeloma nimam težav z jutranjim vstajanjem. Če imam oddajo, vstanem okoli tretje ure zjutraj, včasih še uro prej ali pa kasneje, odvisno če se moram na kakšno temo še dodatno pripraviti in želim biti prej v službi. Kadar nimam oddaje, pa vstanem ob pol šestih.«

Oddaja poteka v živo. Nam zaupate kakšno zanimivo anekdoto, ki se vam je pripetila ...

»Marsikaj je že bilo. Nekoč se nam je zgodilo, da je šel gost v Maribor namesto v Ljubljano. Potem se je pa ustavil na nekem parkirišču, da se je po telefonu javil v oddajo. Se pa tudi spomnim, kako mi je neko noč snežni plug na dvoriščno ograjo narinil ogromen kup snega, da je nisem mogla odpreti. In sem poklicala kolegico Polono Fabič, ki je sedaj v Londonu, naj vstane in vskoči namesto mene … Tisti sneg sem kidala še tri ure. Se mi je pa tudi že zgodilo, da se nisem mogla nehati smejati asistentu režije, ki se je spotaknil in skoraj 'telebnil', kar solze so mi tekle. Potem smo pa hitro šli na oglase.« (smeh)

Kot otrok ste si menda želeli postati pilotka. S službo na kontroli zračnega prometa ste se temu vsaj nekoliko približali …

»Ja, to je še najboljši približek temu. Moje želje v otroštvu so bile precej fantovske. Je pa zanimivo, da sploh ne maram letenja, a kot otrok še nisem razmišljala o tem.«