»Bolniške« časovno omejene

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / petek, 27. januar 2017 / 12:18  

Bolniška nadomestila, kot so urejena sedaj, so nepregledna, zato so ta v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju poenotena glede na vrsto razloga. Zbrali smo nekaj odzivov na novi predlog in nekaj podatkov, kako velik je problem bolniških odsotnosti.

Kranj – Po predlogu zdravstvene reforme bodo bolniška nadomestila večinoma znašala 80 odstotkov osnove, pri kateri šteje povprečje mesečnih plač v letu pred bolniško odsotnostjo. Takšno bo nadomestilo v primeru večine bolezni, poškodb zunaj dela pa tudi nege in spremstva. Stoodstotno nadomestilo bo veljalo za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, darovanje delov človeškega telesa v korist tretje osebe, zdravljenje posledic dajanja krvi in delov človeškega telesa. Plačilo nadomestila za dan darovanja krvi bo kril proračun.

Namesto dolgotrajne odsotnosti upokojitev?

V predlogu je časovna omejitev pravice do denarnega nadomestila za čas bolniške odsotnosti, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je pojasnila, da smo edina država v EU, ki te časovne omejitve nima. Bolniško nadomestilo bo lahko zavarovanec v kosu prejemal največ eno leto ali s prekinitvami v dveh letih največ osemnajst mesecev. Po preteku tega roka se bodo iskale druge rešitve, lahko tudi upokojitev.

Določili so tudi minimalno nadomestilo (80 odstotkov minimalne plače) in maksimalno nadomestilo (dvainpolkratnik povprečne plače v Sloveniji v preteklem koledarskem letu).

Doma deset let

Med bolezenskimi vzroki bolniških odsotnosti, ki so se zaključile v letu 2015 in so trajale več kot pet let, se po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) najpogosteje pojavljajo kostno-mišične bolezni, predvsem hrbta, rakave bolezni, poškodbe, bolezni srca in žilja ter duševne bolezni. Najdaljša bolniška odsotnost, ki se je zaključila leta 2015, je trajala deset let, vzrok je bila poškodba pri delu.

Najpogostejši razlog za bolniško odsotnost je sicer bolezen, drugi razlogi, kot so poškodbe, nega in spremstvo, so manj pogosti. Glede na število primerov bolniške odsotnosti so bolezni dihal najpogostejše. Akutna prehladna obolenja običajno pomenijo krajšo odsotnost z dela.

Bolniške odsotnosti v Domelu

Aleš Markelj, direktor splošnega področja v Domelu, je povedal: »Po naši podjetniški kolektivni pogodbi zaposlenim že sedaj pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb izven dela v višini 80 odstotkov, v primeru poklicne bolezni ali poškodbe pri delu pa v višini 100 odstotkov. Taka ureditev se nam zdi smiselna. Podpiramo tudi predlog časovne omejitve trajanja bolniške odsotnosti, čeprav se hkrati realno zavedamo, da bo v praksi to težko izvedljivo.« V skupini Domel se gibljejo bolniške odsotnosti (brez porodniške) v zadnjih letih nekje med štirimi in petimi odstotki, lani je bolniška odsotnost znašala 4,68 odstotka, od tega je do trideset dni 2,43 odstotka. »Menimo, da so za proizvodna podjetja to kar v redu številke,« je pojasnil Markelj.

Vseh ne gre metati v isti koš

Dr. Romana Martinčič, vodja Službe za razvoj ljudi pri delu v Kliniki Golnik, vidi problem poenotenja bolniških nadomestil v primeru bolezni nad 90 dni: »V tako dolgotrajnih bolniških staležih so ljudje, ki so z resnimi zdravstvenimi težavami. Že zaradi tega so hendikepirani, z zmanjšanjem nadomestila bodo še bolj. Menimo, da v teh primerih tako opevano načelo solidarnosti odpove.« Zaradi bolniških odsotnosti je v Kliniki Golnik v povprečju na letni ravni odsotnih nekje 5,5 odstotka zaposlenih. Pretežni del odsotnosti traja do 30 dni.

Nadomestila bolniških odsotnosti do 30 delovnih dni zagotavlja delodajalec oziroma samostojni zavezanec, od 31. delovnega dne dalje pa zdravstvena zavarovalnica. Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) iz leta 2012 je spremenil odmerni odstotek nadomestil. »Ob upoštevanju tega, da je spremembe v odmernem odstotku za bolniško nadomestilo prinesel že ZUJF in jih za primere bolezni in nege družinskega člana omejil na 80 odstotkov osnove (za prvih 90 dni odsotnosti v breme zavoda), predlogu za poenotenje nadomestila – razen izjem – ne nasprotujemo,« je povedala Nežka Bozovičar, predsednica Sveta gorenjskih sindikatov (SGS). Tako kot Kliniki Golnik se tudi SGS veliko bolj problematična zdi namera države, da se predpiše maksimalno trajanje začasne zadržanosti z dela, kar lahko ob nedorečenih rešitvah za čas po prekinitvi bolniške odsotnosti, bistveno poslabša položaj tistih, ki so zaradi slabega zdravstvenega stanja že tako izjemno ranljiva skupina na trgu dela. Vseh bolniških odsotnosti namreč ne gre metati v isti koš.

Problem prezentizma

Nežka Bozovičar je opozorila, da je velik zdravstveni problem tudi precejšen obseg bolezni, ki imajo vzroke v težkih tako fizičnih kot tudi psihičnih pogojih za delo. Še vedno ni dogovorjenega sistema priznavanja poklicnih bolezni. »Problem v marsikaterem podjetju niso le bolniške odsotnosti, pač pa tudi prezentizem, torej prisotnost bolnih ljudi na delovnem mestu,« je poudarila.

Ustrezno delovno okolje

Bolniške odsotnosti so občutljiva tema tako za delodajalce kot za delavce in sindikate. »Zato je nujno, da si vsi prizadevamo za prijaznejše in varnejše delovno okolje. S tem bi lahko rešili en del problematike zdravstvenega sistema,« je prepričana Bozovičarjeva.

S konkretnimi podatki, kot smo prosili, sta se med delodajalci odzvala Domel in Klinika Golnik. V obeh so poudarili, da se posvečajo predvsem preventivi, na ozaveščanju in izobraževanju zaposlenih, na promociji zdravja na delovnem mestu tudi z ergonomsko ureditvijo delovnih mest, spodbujanjem zdrave prehrane tudi v delovnem okolju, sofinanciranjem rekreacije ... V Domelu zaposlenim, poleg rednih zdravstvenih pregledov, nudijo tudi različne brezplačne preglede (npr. ultrazvok prostate za moške in pregled dojk za ženske), spodbujajo in pokrijejo stroške cepljenj (proti gripi, klopnemu meningitisu). Imajo svoj Tim za absentizem, ki se s to problematiko še bolj strokovno ukvarja. Veliko sodelujejo z medicino dela in osebnimi zdravniki njihovih zaposlenih.

Ženske več na »bolniški«

Vseh bolniških odsotnosti za polni delovni čas (vir NIJZ) je bilo v Sloveniji v letu 2015 v povprečju štiri odstotke, kar pomeni 14,5 izgubljenega koledarskega dne na zaposlenega, na Gorenjskem je bil ta delež v povprečju 3,2-odstoten, kar pomeni 11,8 izgubljenega koledarskega dne na zaposlenega. Več je bilo v bolniškem staležu žensk.