Iz preteklosti v prihodnost

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 24. januar 2017 / 11:33  

Pri Cankarjevi založbi so predstavili nekaj zanimivih branj za prve zimske dni novega leta. Od Houellebecqa do Hočevarja.

Ljubljana – Pa ga imamo – prevod kontroverznega romana Podreditev še bolj kontroverznega francoskega pisatelja Michela Houellebecqa. O romanu, v katerem je predsednik Francije musliman, se je ob izidu govorilo in pisalo v tujini in tudi pri nas. Roman je natanko pred dvema letoma v izvirniku izšel ravno na dan morilskega pohoda na časopis Charlie Hebdo v Parizu. Zato se je takrat avtor umaknil v samoto in odpovedal turneji.

Zgodba je provokativna. Leta 2022 Francijo vsakodnevno pretresajo teroristični napadi in rasni nemiri, o katerih mediji vztrajno molčijo. Govori se o državljanski vojni, Judje množično zapuščajo državo, potem ko se v drugi krog predsedniških volitev prebije Mohammd Ben Abbes iz Muslimanske bratovščine, saj kaže, da bodo socialisti raje podprli njega kot desničarsko Nacionalno fronto. Dogajanje neprizadeto spremlja François, univerzitetni profesor srednjih let, ki živi osamljeno življenje zahodnega potrošnika … Gre za politični roman, za inteligentno politično utopijo, pravzaprav raje antiutopijo, saj avtor na svoj originalni način razmišlja, kaj bi se zgodilo, če bi islam v Franciji prevzel oblast. Predsednik musliman želi narediti veliki francoski imperij. Ne, ne gre za knjigo o muslimanstvu, avtor v njej na neki način razkriva krizo intelektualne Evrope. Svet nasploh je v rokah politikov in zavedenega ljudstva, intelektualci pa bolj kot ne govorijo sami sebi.

Zbirka kratkih zgodb Dvojna napaka je po petih pesniških zbirkah prozni prvenec pesnika, kritika, esejista in urednika Andreja Hočevarja. Urednik Andrej Blatnik zgodbam pripisuje elemente duhovitosti, česar v sodobni slovenski prozi še kako primanjkuje. »V zgodbah se igram z resničnostjo. Če so nekatere osebe v njih resnične, pa so zgodbe, v katere so glavni junaki vpeti, vedno bolj izmišljene,« je povedal avtor, ki meni, da so zgodbe tako ali tako predvsem del literature in ne resničnega življenja. Hočevar piše zgodbe o vsakdanjostih, odnosih med moškim in žensko, svojem otroštvu, odraščanju, odnosu do sveta ...

Enega najbolj priljubljenih makedonskih pisateljev Blažeta Minevskega bomo spoznavali ob romanu Spominčice v prevodu Sonje Dolžan. Dva ostrostrelca, pripadnika dveh nasprotnih vojsk, dveh nasprotnih ideologij, nasprotnih religij, sta ona in on. Opazujeta se skozi optični merek svojega orožja, a nobeden od njiju ne strelja. Moški pripoveduje zgodbe svojega življenja ženski in s tem upa, da si bo podaljšal življenje, saj ga ima ta vseskozi na muhi. Ona iz njegovih oči bere njegove misli.

Roman Vsi si želimo nebes flamske pisateljice Els Beerten je mladinski roman, ki je hkrati tudi literatura za odrasle. Dogaja se v okupirani Flandriji med drugo svetovno vojno. Družine otrok z ulice se do okupacije različno opredeljujejo in s tem vplivajo tudi na otroke. Gre za vprašanje o pogumu – povedati resnico in si rešiti življenje, kljub temu da bo ta za nekoga pomenila smrt. Roman spremlja glasba, kot da bi z njo poskušali rešiti vojni konflikt.

S poljskega knjižnega trga prihaja roman Morfij Szczepana Twardocha v prevodu Staše Pavlović. Tudi ta se dogaja med drugo vojno. Bonvivan Konstanty, po očetu Nemec, po materi Poljak, se po večdnevnem popivanju zbudi v dneh, ko je leta 1939 Nemčija okupirala Poljsko. Prvič v življenju si zastavlja vprašanje, kdo je – Poljak ali Nemec. Skorajda neprostovoljno se pridruži odporniškemu gibanju, kjer mora vohuniti za Nemci. A vsi ne verjamejo vanj.