Šolska kristjanofobija

Kategorija: Pisma bralcev / ponedeljek, 23. januar 2017 / 12:06  

Z izrečenimi trditvami v prispevku poslanca Združene levice g. Luke Mesca (GG, 6. 1. 2017) se nikakor ni mogoče strinjati, ker so izraz neprikritega sovraštva do katoličanov in ponoven poizkus obvladovanja šolskega prostora s strani skrajnih levičarjev.

Moti ga, da se javni program v OŠ Alojzija Šuštarja izvaja v okolju, ki »diši po veri«. Pisec pri tem ne loči dveh ključnih pedagoških ved: izobraževanja in vzgoje. Ti se resda udejanjata v šolskem okolju, nista pa eno in isto. Vse OŠ, javne in zasebne, morajo izobraževati po zakonsko predpisanem predmetniku oz. učnem programu, morebitne specifike pa morajo zasebne šole (ne le katoliške) financirati same. V kakšnem vzgojnem okolju bo potekalo to izobraževanje, pa je prepuščeno staršem. 5. člen Zakona o OŠ jim daje možnost, da »omogočijo izobraževanje njihovih otrok v javni ali zasebni šoli v skladu s svojimi prepričanji in vrednotami«. Torej imajo tudi v tej OŠ starši to pravico, ob katero se je obregnil pisec. Potemtakem bi se moral obregniti tudi ob vzgojni program javnih šol, saj tudi te ne vzgajajo za povsem iste vrednote. Dovolj bi mu bilo prebrati nekaj vzgojnih načrtov državnih šol, da bi videl razliko med njimi.

Preračunljivo zamolči 57. člen omenjenega zakona, ki zagotavlja brezplačno izvajanje (torej tudi 100-odstotno financiranje) z zakonom predpisanega programa OŠ, četudi ga izvaja zasebna šola. Temu je pritrdilo tudi Ustavno sodišče. Tega v ZL nikakor ne morejo preboleti, zato na vse mogoče načine skušajo onemogočiti uresničevanje te odločbe v duhu znanega titoističnga predvojnega vzklika »Ne priznam tega sodišča«. G. Mescu ob tem ni mar, da tudi katoliški starši plačujejo državi davke.

Možnost »prostovoljne izbire« je temeljni postulat demokratične družbe, osnovane na Listini o človekovih pravicah. To pa ne ustreza ideološki usmerjenosti ZL, zato z vsem gnevom in sovraštvom napadajo sklicevanje na take pravice. Podobne ideje in celo jezik zasledimo v dokumentih nekdanje Zveze komunistov, ki jih danes najbolj radikalno posnema prav Združena levica. Licemersko jih skrbi ksenofobija do prihajajočih tujcev, rastoča ksenofobija do katoličanov pa jih ne le ne skrbi, ampak jo tudi podpihujejo. Dovolj je omeniti nedaven izpad poslanca ZL Mihe Kordiša, ki nosi majice z likom komunističnega revolucionarja Che Guevare. Dovolil si je izreči besede, da je Gibanje za otroke in družine »zlo, ki ga je treba odstraniti« in s katerimi »ni dialoga«. Kako so njihovi vzorniki komunisti reševali stvari »brez dialoga«, pa priča čez 600 prikritih grobišč s tisočimi pobitimi, taborišče na Golem otoku, pobijanje in onemogočanje političnih nasprotnikov …

Tudi prispevek g. Mesca pomaga k sejanju sovraštva do katoličanov, ki potegne za seboj tudi posledice. Podatek, da je bilo od leta 2005 po podatkih policije preko 2300 različnih napadov na katoličane, sam po sebi pove dovolj.

Marjan Peneš, univ. dipl. pedagog