Za dvig minimalne plače

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 20. januar 2017 / 12:28  

Medtem ko sindikati predlagajo dvig minimalne plače, mu delodajalci nasprotujejo. Upravno sodišče je dopustilo referendum o migrantskem centru v Beli krajini.

Minimalno plačo dvigniti že januarja

Predlogu Združene levice, da se minimalna plača še ta mesec v okviru redne uskladitve zviša na 645 evrov neto, septembra pa z novelo zakona o minimalni plači na 700 evrov neto, so ta teden pritegnili tudi v sedmih sindikalnih centralah, ki predlagajo, naj se ta januarja zviša na 630 evrov neto. Po mnenju sindikatov se mora gospodarsko okrevanje poznati tudi v denarnicah več kot 30 tisoč zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju, ki prejemajo minimalno plačo. Ta trenutno znaša 604,35 evra neto, zato po mnenju sindikatov ne omogoča dostojnega življenja, mnogi pa so kljub redni zaposlitvi prisiljeni iskati pomoč humanitarnih organizacij. Ob tem pa vlada že več let sploh ni izračunala, kakšen dohodek za preživetje potrebuje odrasla oseba, je opozorila izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje. Zadnji izračun iz leta 2009 tako kaže, da je nujno potrebnih 606 evrov, kar je celo več od trenutnega neto zneska minimalne plače. Delodajalci pričakovano zvišanju minimalne plače odločno nasprotujejo, ker bi po njihovem mnenju lahko povečalo brezposelnost, delo na črno in prekarizacijo. Poudarili so tudi, da je zdajšnja minimalna plača v Sloveniji še enkrat višja kot v višegrajskih državah in je zgolj štiri odstotke nižja od povprečne v Evropski uniji, poleg nje pa zaposleni prejmejo tudi različne olajšave, nadomestilo za prevoz in malico, regres ter tudi druge instrumente socialne politike, ki so jih deležna njihova gospodinjstva – znižano plačilo vrtca, subvencije za malico, kosila, prevoz, najemnino, višji otroški dodatek, štipendije, plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Polemika glede zakona o tujcih

Zaradi predlagane novele zakona o tujcih je po generalnem sekretarju Sveta Evrope Thorbjornu Jaglandu svoje pismo napisal tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks, ki ga je naslovil na predsednika državnega zbora Milana Brgleza. V njem je državne poslance, ki bodo novelo predvidoma potrjevali še ta mesec, pozval, naj jo zavrnejo, ker da je v nasprotju z več evropskimi in mednarodnimi standardi. Muižnieks sicer Sloveniji priznava, da so njene skrbi, kako preprečiti kaos, kakršen je vladal v drugi polovica leta 2015, povsem legitimne, vendar pa predlagane rešitve po njegovem kršijo več evropskih in mednarodnih standardov. Med drugim je opozoril, da predlagana novela krši prepoved kolektivnih izgonov in vračanja ljudi v države, kjer bi bilo lahko ogroženo njihovo življenje ali kjer bi bili lahko podvrženi mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Brglez je odgovoril, da je Slovenija zavezana k ustavnosti in zakonitosti, v koaliciji pa so napovedali, da bodo našli rešitev, ki bo skladna tako s slovensko ustavo kot z evropskimi konvencijami.

Sodišče dovolilo referendum

Upravno sodišče je v upravnem sporu Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Beli krajini in Občine Črnomelj razsodilo v prid iniciativi, saj je dopustilo referendum o migrantskem centru v Beli krajini, ker da je pobuda za razpis referenduma ustavna pravica državljanov. V civilni iniciativi pozdravljajo odločitev sodišča in pozivajo občane, naj se referenduma, ko bo razpisan, zagotovo udeležijo. Iniciativa je upravni spor sprožila potem, ko je črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič zavrnila možnost, da občani na referendumu odločijo, ali v svojem okolju dopustijo kakršen koli center za migrante.

Čebašek - Travnikova na čelu zdravniške zbornice

Nekdanja varuhinja človekovih pravic, psihiatrinja Zdenka Čebašek - Travnik je nova predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Kot je napovedala, bo njena prednostna naloga izboljšanje pogojev dela in medosebnih odnosov, zavzela se je tudi za sodelovanje med kolegi z različnimi statusi ter medgeneracijsko povezovanje in solidarnost. Prizadevala si bo za pregledno delovanje zbornice in profesionalizem ter nujne spremembe v podiplomskem izobraževanju zdravnikov in zobozdravnikov. Slednjim je obljubila njihovo enakopravnost in avtonomijo.

Nov boj za zaščito terana

Slovenska politika, predvsem kmetijski minister Dejan Židan, odločno nasprotuje nameri Evropske komisije, da Hrvaški dodeli omejeno izjemo pri uporabi imena teran pod strogimi pogoji glede etiketiranja v skladu s pravnim redom EU. Slovenija je vino teran, pridelano iz sorte refošk, ki se prideluje samo na Krasu, z označbo porekla zaščitila v skladu z evropskimi predpisi že leta 2000, Hrvaška pa temu ni ugovarjala, ko je imela možnost, niti ni pravočasno zaprosila za izjemo pri označevanju.