Hrvaški del Kraškega roba

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 19. januar 2017 / 12:17  

Žbevnica (1014 m) in Špičasti vrh (957 m) – Delček Kraškega roba in skrajni zahod Čičarije. Planinski izlet čez mejo, na Hrvaškem. Kucelj, ki navduši s svojim razgledom, saj so bližnji in daljnji hribi videti povsem drugače.

Ko smo pred kakšnim tednom stali na vrhu Kavčiča, prepadne skale na meji med Slovenijo in Hrvaško, nam je pogled uhajal še bolj na jug, kjer se je pred nami pokazala Žbevnica, skrajni jug Kraškega roba in najzahodnejši vrh Čičarije. Izhodišče vzpona na Žbevnico je lahko tudi na naši strani, a mi si bomo tokrat za izhodišče izbrali hrvaško stran.

Po Primorski avtocesti se zapeljemo proti Kopru in jo zapustimo na izvozu Kozina. V prvem križišču nadaljujemo naravnost oziroma po stari cesti proti Kopru. Po nekaj kilometrih zavijemo desno proti Podgorju. Zapeljemo po »deteljici« na drugo stran ceste, ki se povzpne in položi. Vozimo skoraj naravnost približno sedem kilometrov, ko prečkamo železniško progo in se pripeljemo do vasi Podgorje. Peljemo skozi vas, cesta se še malce zoži in že smo na mejnem prehodu Podgorje. Prečkamo mejo in se peljemo skozi vasi Jelovice in Vodice, kjer zavijemo desno proti vasi Dane. Nadaljujemo proti vasi Brest. Na naši desni strani je pobočje Žbevnice in nad seboj zagledamo radijski stolp na njenem južnem pobočju. Takrat na blagem desnem ovinku opazimo makadamsko pot in smerokaz Žbevnica – 1 ura. Zavijemo desno in po kratkem blagem klancu parkiramo.

Z vzponom začnemo po makadamski cesti, ki ji sledimo kakšnih petsto metrov, ko cesta zavije levo, nas pa smerokaz na skali usmeri desno. Začnemo s prečenjem travnatega pobočja, poraščenega s številnimi borovci. Lahko sledljiva steza, ki jo označujejo markacije, nas v 15 minutah pripelje do vrat starega rova. Na borovcu desno od rova opazimo markacijo in nadaljujemo po travnati stezi prečno po pobočju navzgor. Pot se ponekod precej strmo dvigne in stezo označujejo koli z belo-rdečimi črtami, ki označujejo Istrsko planinsko pot. Po prečenju travnatega pobočja dosežemo kolovoz, ki se po slemenu Žbevnice povzpne do vrha. Na travnatem vrhu je kamnita kupola.

Z vrha Žbevnice se odpre razgled na Učko v Istri in z malce domišljije lahko pred seboj zagledamo cel polotok. Na severu je planota s Kavčičem, Lipnikom in Goličem, bolj vzhodno je Slavnik, še vzhodneje pa planota Nanos. V daljavi dominirajo Julijske Alpe in s kančkom sreče vidimo celo Dolomite.

Ob mojem obisku je na Žbevnici kraljevala burja, zato sem bila primorana turo skrajšati; predlagam, da se sprehodimo po stezi, ki nas usmeri proti Sloveniji vsaj do Špičastega vrha. Sestopimo na drugi strani proti Sloveniji, premagamo prvi klanec pred seboj, ponovno rahlo sestopimo in še enkrat zakorakamo v breg do Špičastega vrha.

Vzpon nazaj na Žbevnico poteka po isti poti, potem pa na vrhu Žbevnice sledimo markacijam proti Planinskemu domu. Pot se ponekod strmo spusti čez prepaden skalnat rob, nato pa v okljukih skozi gozd. Pred nami je Planinski dom, za katerega skrbi društvo iz Umaga. Pri domu zavijemo na makadamsko cesto, ki nas pripelje na glavno cesto Dane–Brest. Asfaltirani cesti sledimo levo in po približno kilometru smo na odcepu, kjer zavijemo levo na makadam in se v dveh minutah povzpnemo do jeklenega konjička.

Nadmorska višina: 1014 m
Višinska razlika: 300 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 1 / 5